Piše: prof.dr. Aleš Blinc, dr.med.
Antikoagulacijska zdravila, ki upočasnijo strjevanje krvi, najpogosteje uporabljamo za preprečevanje možganske kapi in drugih emboličnih zapletov pri atrijski fibrilaciji, za zdravljenje in preprečevanje ponovnega nastanka venske tromboze in pljučne embolije ter za preprečevanje nastajanja strdkov na umetnih srčnih zaklopkah.
Več kot 50 let so bili zaviralci vitamina K, med njimi najpogosteje uporabljani varfarin, edina antikoagulacijska zdravila, ki so učinkovala po zaužitju skozi usta. V zadnjih letih smo dobili več novih, neposredno delujočih antikoagulacijskih zdravil, ki jih zaužijemo v obliki tablet (dabigatran, rivarioksaban, apiksaban), vendar je varfarin ohranil pomembno mesto med antikoagulacijskimi zdravili. Varfarin ostaja zdravilo izbora za tiste bolnike, ki ga jemljejo že dolgo in imajo dobro urejen antikoagulacijski učinek, za bolnike s pomembno okrnjenim delovanjem ledvic in za bolnike z umetnimi srčnimi zaklopkami.
Nova antikoagulacijska zdravila se iz telesa v dobršni meri izločajo preko ledvic, varfarin pa le preko jeter, zato ga je mogoče uporabljati tudi pri napredovali bolezni ledvic. Varfarin dobro v varuje bolnike z umetnimi srčnimi zaklopkami pred krvnimi strdki, česar z novimi antikoagulacijskimi zdravili niso dokazali. Slabost varfarina je, da je njegovo delovanje zelo odvisno od sestave prehrane, predvsem pa od sočasnega jemanja drugih zdravil, zato je treba njegov antikoagulacijski učinek pogosto meriti z določanjem protrombinskega časa, ki ga izrazimo z mednarodno umerjenim razmerjem (INR). Varfarin deluje varno in učinkovito, ko znaša INR 2 – 3. Za doseganje terapevtskega učinka je treba odmerek varfarina pogosto prilagajati.
Meritve INR najpogosteje izvajamo v antikoagulacijskih ambuantah, vendar so meritve izvedljive tudi doma, če si bolniki nabavijo merilni aparat in se ga naučijo pravilno uporabljati. Bolniki si lahko doma zgolj izmerijo INR in se o odmerku zdravil posvetujejo s strokovnjakom iz antikoagulacijske ambulante, ali pa se naučijo sami prilagajati odmerek varfarina. Angleški Nacionalni inštitut za klinično odličnost (NICE) priporoča samokontrolo antikoagulacijskega zdravljenja tistim bolnikom, ki si želijo sodelovati pri svojem zdravljenju in so za to duševno in telesno sposobni. Raziskave kažejo, da je samokontrola antikoagulacijskega zdravljenja pri usposobljenih bolnikih najmanj enako učinkovita in varna kot vodenje v antikoagulacijskih ambulantah, hkrati pa pomembno izboljša kakovost življenja bolnikov, ki potrebujejo dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje z varfarinom.