Vabimo vas na meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, saturacije, snemanje enokanalnega EKG, meritev NT-proBNP v krvi (marker za ugotavljanje srčnega popuščanja) in na svetovanje. Izvedeli boste kaj so dejavniki tveganja za razvoj bolezni, kaj lahko naredimo sami, da bolezen preprečimo in kako bolezen zdravimo.
KLB je tiha bolezen, saj večina ljudi v zgodnjem obdobju te bolezni ne občuti simptomov. Zgodnja diagnoza je ključnega pomena, saj lahko le na ta način s pomočjo enostavnih testov ugotovimo morebitne nepravilnosti pri delovanju ledvic.
Sodobne raziskave kažejo, da ima življenjski slog izjemno velik vpliv. V določenih primerih spremembe navad znižajo krvni tlak v podobnem obsegu kot eno zdravilo.
Raziskave so pokazale, da obstaja povezava med alopecijo in povečanim tveganjem za KBS ter drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so arterijska hipertenzija, dislipidemija in inzulinska rezistenca.
Odkrivanje aterosklerotičnih leh v vratnih in dimeljskih arterijah z ultrazvokom je preprost in neinvaziven način za odkrivanje ateroskleroze pri posamezniku.
Ko se večino časa sicer počutimo dobro, a smo morda kdaj utrujeni ali nas boli glava, to pogosto pripišemo stresu, neprespanosti ali starosti. Redko pomislimo, da bi bil vzrok za to lahko visok krvni tlak.
Evropski dnevi ozaveščanja o srčnem popuščanju so letos od 5. do 11. maja pod geslom »Srčno popuščanje naj nas ne ustavi«.Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ob tej priložnosti ozavešča javnost o poznavanju srčnega popuščanja, o pomembnosti čim zgodnejšega prepoznavanja simptomov, zgodnje diagnoze in optimalnega zdravljenja.
Kaj so kronične ledvične bolezni in kako so povezane s srčno-žilnimi obolenji. Ali sploh vemo, če so naše ledvice ok? Brez ledvic si namreč ful drugačen! Vabljeni k branju in ogledu novinarske konfreence.
Predavanje “Zdravo živim – pa res?” je namenjeno vsem, ki želijo prevzeti odgovornost za svoje zdravje in izboljšati kakovost svojega življenja. Skupaj bomo raziskali ključna področja, ki vplivajo na naše dobro počutje – od telesne aktivnosti, duševnega zdravja, spanja in počitka, do obvladovanja tveganih vedenj, kot so kajenje, uživanje alkohola in nezdrave prehranjevalne navade.
Poleg dobre urejenosti sladkorne bolezni, kar se v ožjem pomenu nanaša na doseganje želenih vrednosti glukoze v krvi, je pomembna tudi natančna in dosledna obravnava pridruženih dejavnikov tveganja.
