Poznamo učinkovita in varna zdravila za zdravljenje oziroma lajšanje sladkorne bolezni in bolezni srca in žilja, vendar brez sodelovanja med zdravnikom, farmacevtom in bolnikom ne moremo zagotoviti optimalnega zdravljenja.
Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena.
Ljudi, ki so imeli povišan sladkor v krvi oziroma so povedali, da so diabetiki smo opozorili, da povečane vrednosti krvnega sladkorja povzročajo okvare malih žil oči in ledvic ter okvaro živcev, dolgotrajna sladkorna bolezen pa pospeši aterosklerozo, ki prizadene srčno in možgansko ožilje ter ožilje udov in lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali odmrtje (gangreno) uda. Da bi se izognili zapletom, je treba tudi vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati.
Kako je Posvetovalnica za srce v prvem letu epidemije postala kraj ne le meritev, ampak prijazne besede, pogovora in predvsem človeškega stika, ki ga vsi zelo pogrešamo.
Zdravilo sitagliptin se je sprva uveljavilo zoper sladkorno bolezen, ker zavira encim DPP-4, ki razgrajuje koristni glukagonu podobni peptid-1. Drugi, morda še pomembnejši učinek sitaglipitina je, da zavira aktivacijo limfocitov T po presaditvi kostnega mozga gensko ne-identičnega dajalca.
Bolniki s sladkorno boleznijo lažje prenašajo zdravljenje, ki ne zahteva nenehnega zbadanja z injekcijami inzulina.
Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki kadilcem pomeni priložnost za opustitev kajenja. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju, v času COVID–19 pa predstavlja dodatne koristi za zdravje.
Najbolj pomembno pa je zavedanje, da so izmed vseh najbolj ogrožene osebe, ki imajo poleg zvišanega holesterola pridružene še druge, tako imenovane poglavitne dejavnike tveganja za aterosklerozo, kamor sodijo kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost in neustrezna prehrana.
Na žalost so bolniki z atrijsko fibrilacijo in sladkorno boleznijo bolj nagnjeni k nastanku možganske kapi, ki doleti kar četrtino odraslih, med katerimi je približno 30 % bolnikov delovno aktivnih …
