V velikih raziskavah zdravljenja srčnega infarkta so opazili, da so imeli bolniki, ki so prejemali tikagrelor, manj smrtonosnih okužb kot tisti, ki so prejemali druga zdravila. Izkazalo se je, da tikagrelor ubija številne bakterije, med njimi zloglasni na meticilin odporni zlati stafilokok (MRSA)
Decembra mi je bila po opravljenem UZ srca postavljena diagnoza PSVT. Težave so se pojavile pred 3 tedni, in sicer v obliki čudnih preskakovanj srca. Kje bi še lahko bili vzroki za te preskoke?
Mnogi ljudje z artrozo sklepov jemljejo prehranske dodatke glukozamina v upanju, da jim bo olajšal sklepne težave. Ali glukozamin resnično zmanjšuje tveganje za srčno-žilne zaplete?
Utrujenost, otečene noge, gležnji in trebuh, občutek težke sape pri vsakdanjih dejavnostih in ponoči, potreba po dvignjenem vzglavju med spanjem – če opazite te znake, se čim prej odpravite k zdravniku, saj so to najpogostejši znaki srčnega popuščanja.
Genetski in okoljski dejavniki tveganja za razvoj demence in diabetesa so podobni in podobna je usoda presnove v celicah. Vabljeni k branju, kaj imata bolezni še skupnega in kakšni so zaščitni dejavniki pred demenco.
Med najpogostejše dejavnike tveganja za razvoj bolezni srca in žilja spadata zvišan krvni tlak in zvišan holesterol. Z dobrim nadzorom lahko preprečimo kar 80 % srčno-žilnih zapletov.
Med zaščitne dejavnike, ki jih imenujejo tudi »dejavniki negativnega tveganja«, sodijo pri ljudeh srednjih in starejših let zlasti majhno ali povsem odsotno kalcijevo breme koronarnih arterij, odsotnost karotidnih aterosklerotičnih leh in nizka raven galektina-3.
Diagnosticirano imam PSVT, bojim se najhujšega. Prosim za vaš odgovor.
V želji, da bi čim bolj učinkovito preprečili širjenje električnih impulzov, ki sprožijo in vzdržujejo atrijsko fibrilacijo, čedalje več aritmologov električni izolaciji pljučnih ven dodaja električno izolacijo zadnje stene levega atrija. Problematično je, da tik za zadnjo steno levega atrija poteka požiralnik, ki ga med posegom lahko poškodujemo.
Debelost skrajšuje pričakovano življenjsko dobo za 3-4 leta. Potrebujemo prehransko politiko, ki bo spodbujala uživanje čim manj predelane hrane in urbanistično politiko, ki bo spodbujala hojo in kolesarjenje v mestih ter rekreacijo v naravi.
