O vitalnosti navadno razmišljamo, ko ugotovimo, da je prišlo do upadanja naše življenjske moči in energije, ali pa, ko zbolimo. Ker na prenos dednih zapisov in z njimi povezanih lastnosti in nagnjenosti k nekaterim boleznim zaenkrat še ne vplivamo, lahko v veliki meri vplivamo na svoje zdravje z zdravju prijaznimi življenjskimi navadami.
Japonski raziskovalci poročajo, da so se hitri jedci v 5 letih opazovanja zredili v povprečju za 5,3 kg, normalno hitri jedci za 0,23 kg, počasni jedci pa so shujšali za 1,5 kg.
Vabljeni k branju prispevka o vzdržljivosti. Kakšne oblike vzdržljivosti poznamo, kaj je t.i. atletsko srce. Piše prof.. dr. Janez Pustovrh, prof. šp. vzg.
Kaj so to transmaščobne kisline? Zakaj so tako škodljive, da smo jih zakonsko omejili in zakaj je prepoved uveljavljena prav v Sloveniji, ne pa tudi v vseh državah Evropske unije, se sprašuje mnogo potrošnikov.
V sredo, 5. 2. 2020 vas ob 17. uri vabimo na predavanje prim. Matija Cevc, dr. med., ki bo spregovoril o debelosti in tveganjih, ki jih ta predstavlja za zdravje posameznika.
Splača se odkrivati stanja, ki lahko vodijo v sladkorno bolezen, a jih je mogoče dobro obvladovati z zdravo prehrano, vzdrževanjem primerne telesne teže in z redno telesno dejavnostjo.
Ljudje, ki uživajo predelano hrano, zaužijejo dnevno skoraj 500 kalorij več kot tisti, ki jedo hrano iz nepredelanih sestavin, zato se zredijo.
Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živilstva nam je ponovno postregla s par nasveti na področju prehrane, s katerimi bomo ohranjali vitek pas in boljše zdravje. Vabljeni k branju!
Debelost skrajšuje pričakovano življenjsko dobo za 3-4 leta. Potrebujemo prehransko politiko, ki bo spodbujala uživanje čim manj predelane hrane in urbanistično politiko, ki bo spodbujala hojo in kolesarjenje v mestih ter rekreacijo v naravi.
O povezanosti med sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi obolenji.
