Kardio-metabolni dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni so zvišan krvni tlak, krvni sladkor, maščobe v krvi in debelost. Sladkorni bolniki imajo od dva do trikrat večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je na novinarski konferenci združilo sporočili za javnost ob Svetovnem dnevu srca in ob Svetovnem dnevu ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji.
Društvo za srce že petindvajseto leto zapored sodeluje v mednarodni kampanji Svetovni dan srca. Po Sloveniji bo društvo s svojimi podružnicami pripravilo številne zdravstveno-preventivne dejavnosti, ki se jim lahko pridruži vsak.
S pomočjo pravilne prehrane in redne telesne dejavnosti lahko preprečimo debelost in sladkorno bolezen in se obenem tudi odlično počutimo.
Uspehi zdravljenja, tako dobre urejenosti sladkorne bolezni in uspešne redukcije telesne teže so zelo odvisni od motivacije posameznika. Zato je pomembno, da se opredeli zdravje tudi kot prioriteto in vrednoto.
Če so vaši parametri (krvni sladkor, krvni tlak, maščobe v krvi in telesna teža) v želenem območju, lahko zmanjšate tveganje za zaplete sladkorne bolezni in torej poskrbite za zdravje svojih žil, srca, možganov, oči, ledvic in nog.
Dogodek je v meni sprožil val razmišljanj o vitalnost človeka. Doumela sem, da nam naše vitalnosti ne jemlje le starost, temveč tudi veselje do življenja in želja, da bi opazili in se čudili ter veselili sveta okrog sebe.
Hitrost prehranjevanja lahko pomembno vpliva na vaše zdravje. Večina ljudi dobro pozna kratkoročne učinke prehitrega prehranjevanja na prebavila, toda redno prehitro prehranjevanje lahko povzroči dolgoročne posledice.
Število oseb s sladkorno boleznijo se v Sloveniji vsako leto povečuje, delež prebivalcev z boleznijo je bil v letu 2019 7,8 % (podatki iz ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS). Konec leta 2022 je prejemalo zdravilo za sladkorno bolezen 123.454 oseb.
Hidradenitis suppurativa je kronična, vnetna in ponavljajoča se bolezen kože, ki se najprej pojavi v foliklih dlak, z bolečimi vnetnimi žarišči (nodusi ali abscesi), ki so podobni bakterijskim ognojkom oziroma turom. Najpogosteje se pojavlja v predelu pazduh, dimelj in v okolici spolovila, lahko pa tudi na zadnjici, na zgornjih delih stegen in pri ženskah na koži v predelu dojk.
