Zakaj je treba krvni tlak spremljati, kateri so dejavniki tveganja, pa tudi o zmotnih prepričanjih smo se pogovarjali z dr. Aleksandro Visnovič Poredoš, dr. med., specialistko družinske medicine.
Novejše raziskave in klinične smernice jasno kažejo, da je smiselno ukrepati prej in bolj celostno, kot smo bili vajeni v preteklosti.
Sodobne raziskave kažejo, da ima življenjski slog izjemno velik vpliv. V določenih primerih spremembe navad znižajo krvni tlak v podobnem obsegu kot eno zdravilo.
Skrita hipertenzija (ang. masked hypertension) je stanje, pri katerem ima posameznik pri zdravniku izmerjen normalen krvni tlak, medtem ko so vrednosti v vsakdanjem okolju – doma ali pri delu – povišane.
S hipertenzijo se v Sloveniji spopada okoli 40 % odrasle populacije. Hipertenzija ne boli, deluje pa škodljivo na dolgi rok. Naj ne bo prepozno diagnosticirana!
Raziskave so pokazale, da obstaja povezava med alopecijo in povečanim tveganjem za KBS ter drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so arterijska hipertenzija, dislipidemija in inzulinska rezistenca.
Večje tveganje predstavljajo: pogostost in zahtevnost stikov z ljudmi, ženski spol, spori in vzdušje na delovnem mestu, prikrivanje lastnih čustev.
Telesna dejavnost je tradicionalno opredeljena kot »gibanje telesa, ki ga povzroča krčenje skeletnih mišic ob porabi energije«. A je mnogo več kot to.
Prisluhnimo srcu, da bo naše življenje lažje, bogatejše in toplejše. V decembrski čas nas bo popeljala Alenka Rebula, strokovnjakinja na področju psihologije, pesnica in pisateljica. Vabi podružnica za severno Primorsko.
Izgubiti partnerja, življenjskega sopotnika, je dogodek, na katerega se nikoli ni možno popolnoma pripraviti ali pa ga brez težav predelati. Soočenje s tem pomeni iti skozi veliko bolečino.
