Ishemična bolezen srca je eden najpogostejših vzrokov obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. Bolezen je posledica ateroskleroze – kopičenja maščobnih oblog v stenah srčnih žil oz. koronarnih arterij. Zožitve ovirajo pretok krvi in povzročijo zmanjšano oz. prekinjeno oskrbo srčne mišice s kisikom, kar strokovno imenujemo ishemija.
POMEMBNO! Kadar se komu nenadoma poslabša zdravstveno stanje ali se poškoduje, NE ČAKAJTE! Nikar ne kličite najprej svojcev ali sosedov, ampak čim prej pokličite številko 112!
Kirurgija je pred tremi leti postala bogatejša za novo specializacijo žilne kirurgije. O prednostih te vrste zdravljenja smo se pogovarjali z dr. Mladenom Gasparinijem, specialistom splošne in žilne kirurgije.
Prihajajo vroči poletni dnevi. Vabljeni, da si ponovno preberete prispevek o tem, kako prilagoditi življenjski slog vročinam, da bo zdravo za naše srce.
Odkrito o srčno-žilnih boleznih v Sloveniji. Kako se razvije ateroskleroza, tromboza, kaj so dejavniki tveganja in kako jih zdravimo.
Vabljeni k ogledu posnetka predavanja o prsni bolečinah. Predavatelj: Luka Vitez, dr. med., specializant kardiologije in vaskularne medicine v UKC Ljubljana
O pomenu zdravljenja visokega krvnega tlaka in o aktualnih zdravstvenih razmerah smo se pogovarjali z doc. dr. Jano Brguljan Hitij, vrhunsko strokovnjakinjo, predstojnico KO za hipertenzijo pri UKC Ljubljana in predsednico Združenja za arterijsko hipertenzijo.
Pogosto te rahlo tišči v prsih. Kot bi imel tesnobo, pa veš da je nimaš. Pa kašljaš in ti je nenavadno slabo. Rahlo slabo, zato ne greš k zdravniku. Bolečina je nespecifična, lahko boli v ramo, čeljust ali hrbtenico, lopatico. Pa kronična utrujenost, misliš da zaradi let, stila življenja.
Kovid se je izkazal za zelo močno trombogeno bolezen, predvsem povzroča tromboze v venskem sistemu, do neke mere pa tudi v arterijskem. Če so naše žile slabe, je večja verjetnost, da pride do zapletov pri covid bolezni.
Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena.
