Odgovarjata prim. Boris Cibic, dr. med., spec. internist, kardiolog in prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., Klinični oddelek za žilne bolezni, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Vprašanje
»Pozdravljeni.
Mama je stara 68 let, pred dvema letoma je preživela možgansko kap. Ugotovili so ji atrijsko fibrilacijo. Po dveh letih je imela ponovno UZ srca, kjer pa so navedene določene spremembe: Blago dilitiran levi atrij, prekata normalnih dimenzij. Že huda koncentrična hipertrofija levega prekata s posledično diastolično disfunkcija, medtem, ko je si stolna funkcija ohranjena. Na zaklopkah bistvenih posebnosti ni. Izvid ustreza hipertenzivni bolezni srca.
Mama ima težave z zadihanostjo, v mirovanju težav ni. Težave pripisujejo tabletam cordarone, katere so ji ukinili in ji naredili bronhoskopijo. Pokazala je vnetje in pljučnico, lahko bi šlo za amiodaronska pljuča.
Pritisk ima zjutraj nizek, okoli 100/70, proti večeru pa naraste na 160/90,kljub temu, da že dopoldan vzame prvo tableto.
Pri kardiologu je naročena aprila, kar pa ob sedanji epidemiji virusa korona verjetno ne bo izvedljivo.
Zanima me, ali lahko ima mama težave z dihanjem zaradi srca in kakšna je prognoza za naprej pri takšnem izvidu? Ali je mama zelo ogrožena, če se okuži z virusom korona.«
Op.: Vprašanje je bilo posredovano po e–pošti in je delno lektorirano
Odgovor
Pri vaši mami gre na srcu za posledice dolgoletne arterijske hipertenzije, ki so povzročile zadebelitev stene levega prekata (koncentrično hipertrofijo) in upočasnjeno sproščanje srčne mišice med diastolo (diastolično disfunkcijo), medtem ko je iztis krvi med sistolo še normalen. Zaradi prepočasnega sproščanja med diastolo se levi prekat polni pod večjim tlakom, kot je normalno, zato se je nekoliko povečal levi preddvor (blago dilatiran levi atrij) in zato je zlasti med naporom tlak v pljučni cirkulacijo povečan, kar povzroča zadihanost, ki jo opisujete. Atrijska fibrilacija, nastanek drobnih strdkov v levem preddvoru, ki so odleteli v glavo in povzročili možgansko kap, so posledice preoblikovanja srca ob dolgotrajni arterijski hipertenziji.
Ključno je, da je pri vaši mami krvni tlak dobro uravnan. Pogosto pomaga, če bolniki zdravila zoper arterijsko hipertenzijo vzamejo zvečer. Posvetujte se z mamino osebno zdravnico. Gotovo mama jemlje tudi zdravila proti nastajanju krvnih strdkov, ki jo ščitijo pred ponovno možgansko kapjo. Dobro je, da so ji ukinili cordarone (amiodaron), ki ga pri atrijski fibrilaciji uporabljamo le izjemoma in krajši čas, kadar z drugimi ukrepi ni mogoče zadovoljivo umiriti hitre frekvence prekatov. Amiodaron ima številne stranske učinke, med njimi tudi vnetje in fibrozo pljuč. Če pri vaši mami ob pljučnici in opravljeni bronhoskopiji niso dokazali bakterijskega povzročitelja, je možno, da je res šlo za intersticijsko pljučnico zaradi amiodarona.
Glede novega virusa korona imate prav. Vaša mama je kot srčna bolnica z arterijsko hipertenzijo, starejša od 65 let, močno ogrožena za resnejši potek bolezni COVID-19, zato je zanjo izredno pomembno, da ne pride v stik z okuženo osebo. Skrbno naj upošteva vsa že dobro znana priporočila za izogibanje okužbi.