Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je sodelovalo v svetovnem natečaju za izbor najboljših projektov s področja atrijske fibrilacije in uspelo pridobiti sredstva za izvedbo lastnega programa z naslovom »Ujemi svoj ritem«. S programom je v zadnjem letu pripravilo številne aktivnosti, kot so predavanja, delavnice, meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, snemanja EKG, radijske oddaje na to temo, novinarska konferenca, številne objave v medijih in drugo.
Morda je največja vrednost nagrade preprosta ugotovitev, da slovenska javnost ni kaj dosti vedela o atrijski fibrilaciji oziroma preddvornem migetanju predno smo se lotili projekta »Ujemi svoj ritem«. Ampak danes je pa že precej drugače.
Po zaslugi projekta nas je veliko vsaj slišalo za to bolezen, pa čeprav nam najbrž še vedno ni jasno za kakšno bolezen gre, kakšne so njene tegobe in posledice, predvsem pa se še premalo zavedamo, da je tudi pri tej bolezni najbolj učinkovita prav preventiva.
Atrijska fibrilacija se širi po razvitem svetu kot požar. Tudi pri nas. Pričakujemo lahko, da bo kar nekaj tisoč letošnjim maturantkam in maturantom okrog leta 2050 atrijska fibrilacija močno grenila življenje. Požar se torej širi in veliko vprašanje je kako smo mi pripravljeni. Gasilci (torej naši zdravniki in drugo medicinsko osebje) bodo svoje opravili z odliko. Temeljno pa je vprašanje ali lahko požar preprečimo ali pa vsaj omejimo. In prav temu je namenjen naš projekt »Ujemi svoj ritem ».
Program preventive atrijske fibrilacije se bistveno ne razlikuje od preventive drugih bolezni srca in ožilja. Dodatno bomo predvsem širili snemanje srčnega ritma z enokanalskim EKG – jem, tako da bi pravočasno odkrivali posameznice in posameznike z motnjami srčnega ritma. Sicer pa velja nekaj splošnih načel preventive, ki jih lahko strnemo v boj protih kajenju, uporabi drog in pretiranemu pitju alkohola. Tudi brez zdrave hrane z manj soli in nasičenih maščob ne gre. Srčnemu ritmu pa koristi tudi več gibanja, pri čemer pa pretiravanje pogosto škodi in celo lahko povzroči motnje srčnega ritma.
Atrijska fibrilacija
Ste že kdaj doživeli ali pa morda redno doživljate, da vam srce iz neznanega vzroka nenadoma začne neenakomerno utripati, srčni utrip se naglo pohitri, čeprav mirujete ali celo ležite, občutek imate, da vam bo srce dobesedno skočilo iz prsi, in za kratek čas vas oblije vročina? Opisana težava se verjetno marsikomu zdi zelo znana, saj številni ljudje potožijo zdravniku o neprijetnih občutkih, povezanih z nemirnim, “plapolajočim” srcem. Toda če so tovrstne težave kratkotrajne, človek pa sicer lahko živi povsem normalno, ni vzroka za preplah. Palpitacije, kot temu stanju poskočnega srca pravijo zdravniki, so pogoste, vendar k sreči pri sicer zdravem srcu večinoma nenevarne. Povsem nekaj drugega pa je atrijska fibrilacija.
To je strokovni izraz za motnjo srčnega ritma, ki izvira v atrijih oziroma srčnih preddvorih. Slovensko ji rečemo preddvorno migetanje. Kot pojasnjuje prof. dr. Peter Rakovec, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, ima atrijska fibrilacija lahko številne vzroke oziroma pospešujoče dejavnike.
Povzročijo jo lahko vsa stanja in bolezni, ki povečujejo srčne preddvore, pa tudi strukturne nepravilnosti v mišičju srčnih preddvorov, kar pa bi bilo možno dokazati samo pod mikroskopom, to pa je v praksi nemogoče. Pogostejša je tudi pri visokoraslih ljudeh, ki imajo temu primerno večje srce, fibrilacijo pa povzročajo tudi nekatere srčne hibe, zlasti napake mitralne zaklopke. Pri otrocih je atrijska fibrilacija redkost. Pogosta je med ljudmi s povišanim krvnim tlakom. Tudi pri starejših je ta motnja ritma veliko pogostejša, saj jo ima približno deset odstotkov ljudi, starejših od 75 let, medtem ko je njen delež med prebivalstvom vseh starosti približno 1-odstoten.
Hitro in neenakomerno bitje srca
Med napadom atrijske fibrilacije je srčni ritem povsem nereden. Bolnik čuti, da mu je začelo srce zelo hitro utripati, navadno do 150 utripov na minuto, odvisno od tega, ali miruje ali pa se giba. Normalen srčni utrip znaša 70 utripov na minuto (za normalen razpon velja od 60 do 99 utripov na minuto), v mirovanju 60, v spanju celo 40. Zato je 150, 160 ali celo več utripov na minuto seveda zelo moteče in neprijetno. Utripi so neredni, saj mišičje preddvorov deluje neusklajeno in neenakomerno. Mišičje srčnih preddvorov ne opravlja nobenega koristnega dela več, kar za približno petino poslabša delo srca.
Nevarni strdki
Ker se srčna mišica ne krči in razteza normalno, ima to številne posledice, med drugim zaradi tega prekati ne delujejo več enakomerno. Ker srce deluje prehitro in preddvora ne sodelujeta več pri polnitvi prekatov s krvjo, je učinkovitost krvnega obtoka manjša. Bolnik, ki jemlje zdravila, ima lahko razmeroma dobro urejeno hitrost delovanja prekatov v mirovanju, pod obremenitvijo pa se utrip neenakomerno pospeši in je neskladen s stopnjo obremenitve.
Ob naporu torej pride do previsoke frekvence srčnega utripa. Preddvori bi se morali krčiti, a se ne, zato v njiju začne zastajati kri. Če kri zastaja, se lahko začne strjevati, tvorijo se krvni strdki, pojasnjuje prof. Rakovec. Strdki najpogosteje nastajajo v levem preddvoru v tako imenovani avrikuli. To utegne biti nevarno, saj lahko po arterijah potujejo kamorkoli, v vse organe velikega krvnega obtoka, in zamašijo velike žile pomembnih organov. Če zamašijo koronarno arterijo, pride do srčnega infarkta, zamašitev ledvične arterije pa povzroči ledvični infarkt. Žal zaradi anatomije velikih žil strdki najpogosteje odletijo v možgansko žilje in povzročijo možgansko kap.
Včasih je atrijsko fibrilacijo, ki se pojavlja v napadih, težko potrditi
Motnje srčnega ritma je najlaže dokazati z EKG, vendar le, če ga posnamemo med napadom nerednega utripanja. Če gre za daljši napad, zdravniki svetujejo, naj se človek takoj odpravi v najbližji zdravstveni dom ali bolnišnico, kjer mu bodo posneli EKG. Če gre le za kratko pospešeno in neredno utripanje, bo motnja ritma minila še pred snemanjem EKG, zato posnetek ne bo pokazal ničesar. Zato ljudem, ki poročajo o pogostih, vendar kratkih napadih pospešenega nerednega bitja srca lahko namestijo napravico, ki 24 ur snema EKG.
Če ima človek težave samo nekajkrat na teden ali na mesec, vendar so takrat hude in zelo neprijetne, mu dajo napravo, ki srčni utrip ves čas beleži in sproti briše. Ko pride do nerednega utripa, človek pritisne na gumb, naprava pa samodejno shrani zapis srčnega utripa v zadnji minuti in ga nato snema še naprej. Tako najlažje potrdijo motnje ritma, pojasnjuje sogovornik. Takšno napravo ima bolnik približno štirinajst dni. Obstaja pa tudi manjši delež ljudi, ki imajo hude napade motenega srčnega ritma, vendar zelo redko, le enkrat, dvakrat na leto. Tem pod kožo vsadijo posebno napravo, ki snema srčni utrip.
Kako ukrepati?
Kot pojasnjuje prof. Rakovec, motnje srčnega ritma, ki so enakomerne, ki zelo pospešijo srčni utrip, bolnika pa zelo ovirajo v vsakdanjem življenju, zdravijo z radiofrekvenčno ablacijo, s katero večino motenj pozdravijo enkrat za vselej. Uspešnost tega posega je približno 95-odstotna, in če ne uspe prvič, je navadno uspešen ob ponovljenem posegu. Tudi prekatne motnje srčnega ritma, ki se pojavijo pri sicer zdravem srcu, lahko uspešno pozdravijo, motnje prekatnega ritma, ki se pojavijo po srčnem infarktu ali kaki drugi hudi bolezni srca, pa obvladujejo z vsadnim defibrilatorjem, ki bolniku z električnim sunkom reši življenje, če pride do življenjsko nevarne motnje ritma.
Z radiofrekvenčno ablacijo lahko pozdravijo tudi tako imenovano atrijsko undulacijo ali plapolanje preddvorov, motnjo, ki je podobna atrijski fibrilaciji, vendar je uspešnost postopka nekoliko manjša, zato ga je včasih treba ponoviti. Tudi atrijsko fibrilacijo je mogoče zdraviti z ablacijo, vendar je postopek težavnejši kot pri drugih motnjah ritma. Tudi uspehi so slabši, vendar kljub temu spodbudni. Kandidati za tako zdravljenje so bolniki, ki imajo zaradi motnje ritma zelo hude težave. Pri nas tako zdravljenje izvajajo v obeh kliničnih centrih, v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani je v zadnjem času na voljo tudi kirurško zdravljenje. Če ima bolnik atrijsko fibrilacijo in ga operirajo tudi zaradi česa drugega, denimo da opravijo zamenjavo obolele zaklopke z umetno, lahko opravijo zdravljenje te motnje ritma na odprtem srcu. Če pa zdravijo kirurško samo motnjo ritma, to napravijo s posegom, ki je minimalno invaziven. Možno je tudi kombinirano zdravljenje, pri katerem sodelujeta internist kardiolog in srčni kirurg.
Konzervativno zdravljenje
Opisani postopek zdravljenja vedno izvedejo šele po tem, ko je bilo zdravljenje z zdravili neuspešno. Žal je to pogosto. Zdravila, ki so na voljo, resda zmanjšajo pogostost napadov, vendar jih nemalokrat ne odpravijo. Kot pravi sogovornik, je bilo v preteklosti veliko več zdravil proti motnjam srčnega ritma, kot jih je na voljo zdaj. Težava je bila v tem, da so bila nekatera premalo učinkovita, veliko pa jih je bilo sicer učinkovitih, vendar so imela številne neželene učinke, zato so morali nekatera umakniti iz prometa.
Trenutno se pri zdravljenju atrijske fibrilacije odločajo med tremi zdravili: eno je primerno zlasti za bolnike brez drugih srčnih bolezni, za ljudi po prebolelem infarktu pa je neprimerno. Drugi dve zdravili imata neželene učinke, eno zlasti na druge organe. Sogovornik pravi, da veliko upanja vzbuja zdravilo, ki je tik pred registracijo v ZDA, torej bo verjetno kmalu zatem registrirano še v Evropi in s tem tudi pri nas.
Naj članek sklenemo z mislijo našega sogovornika, ki pravi, da lahko ljudje, ki imajo tovrstne motnje srčnega ritma pod nadzorom in se obenem zdravijo proti strjevanju krvi, živijo povsem normalno in polno življenje, ki se ne razlikuje pomembno od življenja ljudi brez teh težav. Še posebno razveseljuje podatek, da je njihova pričakovana življenjska doba približno enaka kot pri ljudeh z normalnim srčnim ritmom.
Me mora skrbeti?
Ljudi pogosto skrbi neredno utripanje srca, vendar je praviloma nenevarno. Kot pravi prof. Rakovec, ima veliko ljudi tako imenovano tahikardijo, ko srce sicer nenadoma in v mirovanju začne delovati zelo hitro – utrip se lahko pospeši tudi na 200 udarcev na minuto – vendar srce deluje enakomerno, “napad” pa praviloma traja kratek čas, samo nekaj sekund. Pri atrijski fibrilaciji pa srce tudi bije hitreje kot normalno, ključna razlika pa je v tem, da je bitje povsem neenakomerno, napad pa traja dlje, tudi nekaj ur.