V zdravstvenih domovih po Sloveniji potekajo brezplačne skupinske delavnice in individualna svetovanja za opuščanje kajenja. Na delavnici vam bodo nudili strokovno pomoč, kako premagati telesno in duševno zasvojenost ter stres in kako postati in ostati nekadilec.
Škodljive snovi se s časom nalagajo, ostajajo na površinah še dolgo po prenehanju kajenja in jih ni možno odstraniti z normalnim čiščenjem, prezračevanjem ali odpiranjem oken.
Vse več mladih si zasvojenosti s tobakom ne želi. To je res dobra novica: razširjenost kajenja se je v zadnjih letih zmanjšala med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let.
Ukrepi in aktivnosti so razdeljeni v sedem sklopov, katere dolgoročna vizija je, da bi do leta 2040 Slovenija postala družba brez tobaka.
Vodilna tema letošnjega Svetovnega dneva brez tobaka je ”Tobak ogroža tudi okolje”. Tej temi bo posvečen del simpozija, del programa pa bomo posvetili še aktualnim temam na področju zmanjševanja uporabe tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji in Evropski uniji.
Ravnokar objavljena raziskava je pokazala, da uporaba e-cigaret ni zmanjšala števila kadilcev in torej trditev, da naj bi e-cigarete olajšale prehod v nekadilstvo, ne drži.
Ob svetovnem dnevu boja proti raku nevladna organizacija SZOTK opominja, da je raba tobaka še naprej vodilni vzrok raka, ki ga je mogoče preprečiti.
Publikacija opisuje negativne učinke kajenja kot pasivnega kajenja na kadilce in ostale, kakšna je izpostavljenost tobačnemu dimu med prebivalci Slovenije od leta 2020 pa do danes ter kakšni so v Sloveniji zakonodajni in drugi ukrepi za zmanjševanje izpostavljenosti tobačnemu dimu
Ne obstaja varna raven izpostavljenosti tobačnemu dimu. Kakršenkoli obseg izpostavljenosti je škodljiv zdravju.
Uporaba izdelkov z nikotinom je posebej zaskrbljujoča med mladostniki. Nikotin povzroča zasvojenost, zasvoji podobno kot heroin ali kokain.
