Ljudje, ki ne kadijo, se redno gibljejo, se zdravo prehranjujejo, največ zmerno uživajo alkohol in ohranjajo primerno telesno težo, lahko v povprečju pričakujejo, da bodo 10 let dlje živel brez kroničnih bolezni.
Hoja blagodejno deluje na ves organizem, ko jo izvajamo kot vzdržljivostno nalogo (aerobna oblika vadbe), ki traja vsaj pol ure. Z raziskovanjem je bilo potrjeno, da pri hoji deluje in sodeluje kar 54 večjih in manjših mišic.
V času izolacije in tudi obdobju, ki bo sledilo, ohranjamo zavedanje, da virus je med nami. Zbiramo nekaj priporočil, kako ohranjati svoje zdravje in tudi zdravje tistih, s katerimi prihajamo v stik.
Ta recept lahko poskusite narediti skupaj z otroki ali vnuki, če ne bodo prej pojedli nekaterih sestavin. Hranljiv in okusen poobedek. Dober tek.
Pogosto se izgovarjamo, da ob koncu napornega delovnega dne nimamo časa poskrbeti za lastno zdravje. Že preprosta odločitev za hojo po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, ali pa izbira obroka, bolj bogatega z zelenjavo kot mesom, sta korak v pravo smer.
Za ustrezno tvorbo vitamina D mora biti izpolnjenih več pogojev. Ker telo vitamin D deloma biosintetizira, je prehranske potrebe po tem vitaminu precej težje opredeliti. Poglobljeno o vitaminu D v članku Maruše Pavčič.
Priporočljivo je, da aerobno dejavnost čim večkrat opravimo zunaj, na svežem zraku. Izbrane vaje za moč, gibljivost in ravnotežje pa lahko izvedemo kar doma.
Vsaj 80 % prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja bi lahko preprečili, če bi se izognili glavnim dejavnikom tveganja za njihov nastanek: kajenju, nezdravemu načinu prehranjevanja, telesni nedejavnosti, škodljivemu uživanju alkohola ter v svoj vsakdan vključili vsakodnevno sproščanje za preprečevanje stresa.
O vitalnosti navadno razmišljamo, ko ugotovimo, da je prišlo do upadanja naše življenjske moči in energije, ali pa, ko zbolimo. Ker na prenos dednih zapisov in z njimi povezanih lastnosti in nagnjenosti k nekaterim boleznim zaenkrat še ne vplivamo, lahko v veliki meri vplivamo na svoje zdravje z zdravju prijaznimi življenjskimi navadami.
Niso tak problem namizna sladila, s katerimi si zasladimo kavo ali čaj, problem so “skrita” sladila v industrijsko pripravljeni hrani in sladila v tekoči obliki, saj tam ne vemo, koliko jih zaužijemo.
