Poleg televizije smo začeli množično uporabljati pametne telefone, tablice, računalnike, igralne konzole in pametne ure, ki omogočajo dostop do internet praktično vsak trenutek in skoraj kjerkoli. Povečuje se tudi raba naprav, ki omogočajo navidezno ali razširjeno resničnost, kot so očala z zasloni in tipali.
Kljub temu da so mnoge oblike uporabe zaslonov lahko koristne, novi vzorci in trend naraščanja časa uporabe zaslonov med otroki in mladostniki zahtevajo temeljit premislek glede časovnih in vsebinskih okvirov, ki še omogočajo koristno in varno uporabo za njihovo zdravje.
»Povprečen Evropejec samo na družbenih omrežjih preživi 5 let in 4 mesece svojega življenja,« opozarja Sašo Kronegger, socialni pedagog, mladinski delavec in svetovalec. Pri prekomerni uporabi zaslonov, spleta in spletnih vsebin, lahko pride do razvoja simptomov, ki so enaki tistim, kot pri zasvojenosti s kemičnimi substancami.
Zasvojenost z digitalnimi tehnologijami je težje prepoznati, saj je digitalizacija vpletena v vsa področja našega življenja. Vzroki za razvoj zasvojenosti so sicer globlji, ne le v prekomerni uporabi zaslonov, temveč v čustvenih stiskah, jih posameznik »rešuje« z begom v virtualni svet.
Četudi se zasvojenost z določenimi spletnimi vsebinami ne razvije, že sama prekomerna in brezciljna uporaba ekranov nima koristi za posameznika ali celo predstavlja tveganje za njegovo fizično in duševno zdravje.
Različne spletne vsebine, igre, vsebine družabnih omrežij, ki pogosto izkrivljajo resničnost, krojijo (napačno) razumevanje sveta mladih, vplivajo na njihove odnose, samopodobo in čustvovanje. Za mlade, ki na družabnih omrežjih gradijo svojo identiteto in ta preveč sloni na odobravanju s strani vrstnikov in prikazovanju idealizirane predstave o sebi, predstavlja tveganje. S količino uporabe se tveganje še povečuje.
Socialna omrežja namreč preplavijo popolne fotografije teles v kopalkah iz zanimivih turističnih krajev. To lahko negativno vpliva na samopodobo najstnikov, ki ne razumejo, da na splet vsi objavljamo samo najatraktivnejše trenutke svojega življenja. S seboj pa takšno dojemanje prinaša tudi anksioznost, saj mislimo, da drugi ljudje živijo bolj polna življenja. Najstniki padejo v past vplivnežev, za katerimi stojijo cele ekipe in imajo načrtovane objave.
Strokovnjaki priporočajo, da otroci in mladi, dokler je to mogoče, zaslone uporabljajo v skupnih prostorih. Tako imajo starši pregled nad tem, kaj gledajo in koliko časa. Starši se naj z otroki in tudi mladimi pogovorijo o tem, kaj gledajo, berejo in kaj je v tem zanimivega. S tem pokažejo zanimanje, se med seboj povežejo, vzpostavijo in tudi krepijo odnos, ki je glavni preventivni dejavnik, ki varuje pred prekomerno uporabo zaslonov.
Kot preventivni dejavnik priporočajo, naj mladi toliko časa, kot preživijo za zasloni, preživijo tudi zunaj v naravi. S tem zagotovijo prepotrebno ravnotežje in zmanjšajo tveganja za nastanek negativnih učinkov, kot so lahko težave v duševnem zdravju, prekomerna telesna teža, debelost in povečano tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, motnje spanja). Strokovnjaki močno odsvetujejo uporabo zaslonov zadnjo uro pred spanjem, ker to negativno vpliva na procese spanja in svetujejo omejitev pri dolžini uporabe.
Za lažjo organizacijo in manj slabe volje, si sestavite družinski načrt uporabe zaslonov, ki velja za vse družinske člane:
• Obroki so čas brez zaslonov.
• Določite uro v dnevu, ko vsi družinski člani zaslone ugasnete. Dve uri pred spanjem ne uporabljajte zaslonov.
• Televizija naj ne bo vklopljena za ozadje, tudi računalnike po uporabi ugasnite.
• Otroci naj zaslone za prostočasne dejavnosti uporabljajo v skupnem prostoru.
• Noč je namenjena spanju. Pred spanjem in ponoči naj otrok ali mladostnik nima zaslonov v svoji sobi. Določite mesto, kjer vsi družinski zasloni ostanejo čez noč.
• Večkrat si privoščite dan brez zaslonov.
