Še posebej med epidemijo bi morala biti alkoholna politika med pomembnejšimi prioritetami države

V sklopu obeleževanja svetovnega dneva zdravja je Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (zKNB) pripravilo celovit predlog sprememb in dopolnitev alkoholne politike v Sloveniji, ki so v pristojnosti Vlade Republike Slovenije oziroma ministrstev s področja zdravja, financ, kmetijstva, gospodarskega razvoja, infrastrukture in notranjih zadev.

Video: Dvigni pogled, ugasni ekran in preklopi na resničnost! Tam zunaj je real life.

Tudi ti cel dan buljiš v svoj telefon? Ves prosti čas porabiš na družbenih omrežjih ali igranju igric? Daj, dvigni pogled, ugasni ekran in preklopi na resničnost! Tam zunaj je real life. Ne spremljaj samo življenja drugih, raje ustvari svoje izkušnje, svoje življenje, svojo igro!

Ob zaključku pilota v projektu SOPA – skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

Tvegano in škodljivo pitje alkohola predstavlja enega glavnih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe, nezgode. Je torej velik dejavnik tveganja tudi za nastanek in razvoj bolezni srca in ožilja. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se je pridružilo projektu SOPA, (katerega nosilec je Nacionalni inštitut za javno zdravje, NIJZ), s pomembnim ciljem, odpraviti oziroma zmanjšati negativne posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola na različnih ravneh posameznikovega življenja ter vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji.

Priporočila za starejše v času epidemije nove virusne bolezni COVID-19

Zaradi razlogov, ki jih še ne poznamo v celoti, pri starejših, ki zbolijo za novo virusno boleznijo COVID-19, bolezen pogosteje poteka v težji obliki. Nevarnost zapletov je večja tudi pri kronično bolnih. Zato je zelo pomembno, da starejši natančno sledijo nasvetom strokovnjakov glede zaščitnih ukrepov, prav tako pa je odgovornost vseh, da poskrbimo za kar največjo varnost starejših državljanov.

Prehranski nasveti namenjeni posameznikom in družinam v času COVID-19

Spremembe, ki smo jim priča, bodo lahko vplivale na naše prehranske navade in način življenja, tudi ko bo epidemija končana. Prehrana je vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Tudi z omejitvami dostopa do določene vrste hrane, finančnimi omejitvami ter slabšimi kuharskimi veščinami lahko sestavimo zdrave obroke in se bolj redno prehranjujemo.