Zahrbtna možganska kap
V Sloveniji vsako leto približno 4500 ljudi zadene možganska kap. Od tega jih je petina posledica kardioembolizmov – strdkov, ki nastanejo v srčno-žilnem sistemu zaradi bolezni srca.
V Sloveniji vsako leto približno 4500 ljudi zadene možganska kap. Od tega jih je petina posledica kardioembolizmov – strdkov, ki nastanejo v srčno-žilnem sistemu zaradi bolezni srca.
Pri atrijski fibrilaciji obstaja velika možnost za nastanek krvnih strdkov v srcu, saj se zaradi spremenjenega potovanja električnega impulza srčna preddvora ne krčita.
Antikoagulacijsko zdravljenje s kumarini zmanjša tveganje za možgansko kap za približno 70 %.
Če srce utripa neenakomerno in zunaj normalnega ritma, gre za atrijsko fibrilacijo, ki je lahko stalna ali občasna, utegne pa biti tudi nevarna.
Bolnikov z atrijsko fibrilacijo (preddvorno migetanje) je vse več. Najpomembnejši vzrok za večje število bolnikov je staranje prebivalstva.
Evropi naj bi bilo že skoraj 5 milijonov obolelih, v ZDA približno 2 milijona in pol, po nekaterih predvidevanjih pa naj bi se število ljudi z atrijsko fibrilacijo že v prihodnjem desetletju podvojilo.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je sodelovalo v svetovnem natečaju za izbor najboljših projektov s področja AF in uspelo pridobiti sredstva za izvedbo lastnega programa z naslovom »Ujemi svoj ritem«.
Poročilo s predavanja asist. Viljemka Nedog, dr. med., specialistka interne medicine, Univerzitetni klinični center Maribor.