Piše: Darija Cvetko
V prejšnjem prispevku smo pisali o škodljivih posledicah prekomerne in prezgodnje izpostavljenosti otrok zaslonom. Hitreje kot izpostavimo otroka zaslonom, bolj je vpliv negativen.
Danes vam bomo predstavili smernice uporabe zaslonov: kakšna so časovna priporočila uporabe zaslonov glede na starost, kako in na kaj naj pri vsebinah pazimo.
Ker gre za desetletje in več naraščajoč problem, ki se je razmahnil z razvojem zaslonskih tehnologij (tv, pametni telefoni, pametne tablice, igralne konzole idr.) se pediatri pri svojem delu vedno pogosteje srečujejo z otroki in mladostniki, ki so zaradi neprimerne rabe razvili številne težave. Zato so pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije skupaj s strokovnjaki z drugih področij pripravili prve nacionalne Smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Nastale so na podlagi izsledkov raziskav in konsenza številnih strokovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine. Dokument je dobil široko podporo različnih strokovnih organizacij. 1
Smernice uporabe zaslonov so na voljo tukaj. Na spletni strani najdete nabor predlaganih kvalitetnih vsebin glede na starost otrok.
Priporočila pediatrov
0-2 let stari otroci: brez zaslonov
Otroci, stari od 0-2 let naj sploh ne bodo izpostavljeni zaslonom. Otroci potrebujejo predvsem pozornost odrasle osebe, ki z otrokom vzpostavlja iskren in ljubeč odnos ter veliko priložnosti za domišljijsko in gibalno igro ter raziskovanje v otrokovem naravnem okolju.
Celostni razvoj spodbujamo z branjem knjig, plesom in petjem, prosto igro, poslušanjem radijskih iger, pravljic in glasbe ter z igranjem starosti primernih družabnih iger.
2-5 let: manj kot eno uro na dan, v navzočnosti staršev in sorazmerno starosti
Priporočilo:
- 3 leta: do 20 minut dnevno
- 4 leta: do 30 minut dnevno
- 5 let: do 40 minut dnevno
V kolikor se odločite, da bo otrok uporabljal zaslone, se toplo priporoča, da jih uporablja skupaj s starši, starimi starši ali drugimi odraslimi, ki se o vsebini z otrokom pogovarjajo. Odraslim se vsebine, primerne za dve-letnike zdijo povsem razumljive, ni pa nujno, da vsebino razume tudi otrok. Če se z njim pogovarjamo o vsebini, lahko izvemo, kako razume določene dele vsebine, kaj mu je posebej všeč, kaj od vsebine mu povzroča stisko in kakšno (žalost, jeza, stah). Poleg časovne omejitve bodite torej pozorni še na programe oz. kanale, ki naj bodo primerni otrokom. Če kakšen dan otrok gleda zaslone dlje časa od priporočila, naj drugi dan manj.
Kartonček za starše. S klikom na sliko si shranite PDF kartončka. Razmnoževanje in deljenje vložnega kartončka je dovoljeno in zaželjeno, 2021 (avtorji).
Odziv odraslega na zaslonske vsebine je pomemben. Dokazano je, da če je otrok izpostavljen kvalitetni vsebini na zaslonu, v družbi z odraslo osebo, ki vsebino komentira, otroka usmerja in se z otrokom o vsebini pogovarja, lahko veliko tudi pridobi.
Vsebina naj bo:
- starosti primerna (preverimo starostna priporočila, ne puščajmo, da otrok gleda kanale, na katerim se vsebine vrstijo samodejno ena za drugo, saj bo prej ali slej naletel na vsebino, ki zanj ni primerna),
- kakovostna,
- izobraževalna,
- če se le da, tudi interaktivna (npr. v oddaji liki povabijo otroka, da zapleše ali zapoje z njimi, postavljajo vprašanja in počakajo na odgovor),
- ohranja zasebnost: marsikatera aplikacija posega v našo zasebnost in ima dostop do naših slik in drugih informacij na napravi,
- ne oglašuje (pazimo na prikrito oglaševanje),
- naj ne bo zasvojljiva: elementi zasvojljivosti so vgrajeni v aplikacije in zato težko nehamo, tako odrasli, otroci pa še težje.
Odsvetuje se uporaba zaslonov za:
- kaznovanje, nagrajevanje (»Če boš priden, boš dobil risanko«. »Ker nisi bil priden, ne dobiš risanke.«),
- uspavanje in vsaj uro pred spanjem,
- pomirjanje oz. za preusmeritev pozornosti ob stiskah, s čimer otroku odvzamemo možnost, da razvije frustracijsko toleranco – to da, doživi izkušnjo, da čustva minejo in da se zmore sam pomirit. Če nam otrok dopusti, ostanimo mirni in ga vzemimo v naročje in mu dajmo čas, da se pomiri,
- animacijo oz. kot varuško,
- med dojenjem. Več o Zakaj dojenje in uporaba zaslonov ne gresta skupaj,
- ob izvajanju dnevnih rutin (npr. ob odvajanju od plenic, umivanju zob, hranjenj – otrok naj osvaja te veščine zavestno in v sodelovanju s starši),
- v otroški sobi, ali sobi, kjer spimo.
Koristno je:
- če zaslone uporabljamo za ohranjanje družabnih stikov: video klici sorodnikov, kjer je otrokov odziv takoj povrnjen,
- koristne so vsebine z obrazom na zaslonu: otrok zelo natančno opazuje obrazno mimiko, spremlja tempo govora in lažje razume povedano. Mlajši kot je otrok, bolj je to pomembno.
- kadar gleda zaslone več otrok, vsebine prilagodimo najmlajšemu članu.
Vpeljimo zdrave družinske navade:
- uvedimo dneve brez zaslonov: izberimo dan v tednu, ko vsa družina v prostem času ne uporabljala zaslonov (najlažje ob koncu tedna),
- čas preživimo aktivno, na svežem zraku ali v prostoru, a brez prižgane televizije v ozadju.
Zasloni so koristen pripomoček, a naj bo čim manj koriščen za zabavo. Dober zgled šteje največ. Pazimo na svoje vedenje, kadar smo z otroci. Živa interakcija z obraza v obraz je nekaj kar otroci najbolj želijo in potrebujejo. O pomembnosti interakcije v živo, preberite tukaj.
Naj se tehtnica čim večkrat prevesi na stran, kjer so fizične, tradicionalne igrače in igre. To je najbolje za razvoj otrok.
Vir
1. Vintar Spreitzer in drugi, 2021. Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih
2. Webinar: Predšolski otroci in zasloni, november 2023, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
Preberite še: