Piše: Darija Cvetko; foto: Canva
»Priliv otrok v ambulante za zgodnjo obravnavo in splošne pediatrične ambulante, ki imajo določene primanjkljaje ali odstopanja v razvoju, ki jih lahko povežemo s prekomerno izpostavljenostjo zaslonom v zgodnjem obdobju, je zadnja leta vedno večji.«
~ dr. Mateja Vintar Spreitzer, dr. med., spec. pediatrinja
Narava zgodnjega razvoja otrok
Narava zgodnjega razvoja otroka je takšna, da se intenzivno dogaja v prvih mesecih in prvih letih.
Značilno je, da imamo občutljiva obdobja, ko se določena veščina in lastnost lahko najbolje razvijeta v optimalnih okoliščinah. Takrat se naučeno vtisne v določen del možganov bolje, kot kadarkoli kasneje. Če ta občutljiva obdobja zamudimo, jih kasneje težje nadomestimo.
Ko govorimo o izpostavljenosti zaslonom, je izjemno zanimiv poskus skrivanja lutke, ki nam pove, koliko je otrok sploh sposoben iz zaslona razumet to, kar gleda, ali pa prenest svojo izkušnjo v realnost. Naredili so dve skupini dve do tri leta starih otrok. Eni skupini so v živo prikazali skrivanje lutke, drugi skupini pa posnetek, ki je bil identičen realnemu prikazu. Skupina, ki je v živo videla skrivanje lutke, je lutko več krat poiskala in našla, v primerjavi z otroci, ki so prizor skrivanja lutke gledali preko zaslona.
Tudi druge raziskave so pokazale, da otroci v zgodnjem obdobju (stari 3 leta in mlajši) ne zmorejo videno preko zaslona dobro prenesti v svojo izkušnjo razumevanja sveta. Izkušnje, ki jih otroški zgodnji razvoj najbolj ceni vključuje več čutil; poleg vida in sluha, lahko začuti bodisi z vonjem, dotikom, in jih lahko preizkuša v realnih situacijah. Primer: v realnem okolju otrok kocko vidi, jo da v rokice in obrača, jo da v usta, premika po prostoru, sestavlja eno kocko na drugo, jo potisne čez rob mize in se uči povezave med vzrokom in posledico.
Najbolj optimalna spodbuda za vse vidike razvoja otroka so ljubeče okolje, varna navezanost in živa interakcija z drugimi, ki se odzivajo v skladu z otrokovimi potrebami, pogovor in branje otrokom.
Podatki za predšolske otroke?
Nimamo še slovenskih podatkov o izpostavljenosti otrok pred zasloni. Podatke bomo v kratkem morda lahko pridobili, ko bomo lahko spremljali čas, ko so otroci izpostavljeni zaslonom na ravni primarne pediatrije in ko bodo ti podatki digitalizirani. Do takrat se nanašamo na eno redkih slovenskih študij, ki je bila narejena leta 2015-2016. Po anketah staršev je povprečna uporaba zaslonov pri 3 letnih 2 uri na dan, pri 4-letnikih pa tri ure na dan. Med družinami so velike razlike. Nekateri otroci niso popolnoma nič pred zasloni, so pa tudi družine, kjer so otroci ves čas pred zasloni.
Prižgana televizija v ozadju je povezana s prekinjanjem igre oziroma manj vzdrževane komplekse interakcije v igri, manj je govornih izmenjav tako med otroci, kot tudi med otrokom in starši, slabše so razvite izvršilne funkcije otroka (ste kdaj otroku naročili, da nekaj naredi, ko je bila prižgana risanka) in otroci slabše pridobivajo na besednem zakladu.
A to so le nekatere posledice prezgodnje in prekomerne izpostavljenosti otrok zaslonom.
Posledice prekomerne izpostavljenosti zaslonom
Motnje pozornosti
Motnje pozornosti lahko vidimo že v starosti tri, štiri in pet letnikov. Otroci so lahko izredno begavi, kratkotrajna pozornost je zelo okrnjena, ne morejo se sami zaigrat za daljši čas, pri eni aktivnosti ne zmorejo vztrajati dlje kot minuto.
Motnje vedenja
Več raziskav je pokazal negativen vpliv zaslonov na vedenje in motnje pozornosti. Če je otrok izpostavljen neprimernim vsebinam pri 12- 14 mesecih, ima slabše razvito inhibitorno samokontrolo pri 4 letih, kar privede do vedenjskih težav. Izpostavljenost otroka nasilnim vsebinam v predšolskem obdobju je povezano v antisocialnim, impulzivnim in agresivnim vedenjem otroka. Daljši čas gledanja TV pri otrocih, starih od 1 do 3 let strokovnjaki povezujejo z večjo verjetnostjo, da bodo razvili ADHAD oz. motnjo pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD je angleška kratica, ki jo uporabljamo tudi v slovenščini, izhaja pa iz angleškega izraza »attention deficit hyperactivity disorder«). Otroci, ki več kot 2 uri dnevno gledajo zaslone, imajo skoraj 8 krat večjo verjetnost, da razvijejo ADHD.
Motnje komunikacije
Najbolj zaskrbljujoče so motnje komunikacije. Otrok ne komunicira neverbalno: manj je očesnega stika in manj obrazne mimike, manj je kazanja s prstom ali ga ni, otrok zelo malo ali ne išče stika z okolico. Starši so najbolj pozorni na zaostanek v govornem razvoju, slabši je besedni zaklad in slabše je razumevanje.
Motnje čustvovanja
Motnje čustvovanja so ena od izraznih oblik prekomerne in prezgodnje uporabe zaslonov, zlasti, kadar zaslone uporabljamo za pomirjanje in preusmeritev pozornosti, kadar otrok doživlja stisko. Na ta način se otroku odvzame možnost, da razvije frustracijsko toleranco, to je, da izkusi, da čustva minejo in se nauči (seveda s pomočjo odrasle osebe) pomiriti sam. Če mu je odvzeta možnost učenja frustracijske tolerance, se otrok ne zmore prilagoditi nekim spremenjenim okoliščinam, čemur rečemo prilagoditvene motnje. Tak otrok potrebuje veliko časa, da se prilagodi in pomiri.
Otrok mora biti izpostavljen frustraciji, ki je primerna njegovi starosti. Na ta način se uči, da močna čustva minejo in se ob prisotnosti ljubeče osebe uči pomirjanja brez zaslonov.
Motnje spanja
Zasloni negativno vplivajo na spanje. Po eni strani gre za vpliv modre svetlobe na cirkadiani ritem izločanja melatonina, po drugi pa so krivec lahko vsebine, ki jih otroci gledajo pred spanjem.
Modra svetloba zavira izločanje hormona melotonina, ki uravnava cirkadiani ritem. Hormon melatonin se začne izločati v temi in pripravi telo na spanje, začnemo čutiti zaspanost in utrujenost. Že manjša svetloba zmanjša tvorbo melatonina, prekomerna svetloba, zlasti modra, ki izhaja iz zaslonov, pa pomembno zmanjša tvorbo melatonina in vpliva na to, da težje in kasneje zaspimo, spanec pa je lahko nemiren. Na motnje spanja lahko vplivajo tudi vsebine, ki otroke vznemiri. To je lahko že en prizor, ki se nam zdi povsem nedolžen, otroka pa, na primer, prestraši.
Uporaba zaslonov pred spanjem povzroči lahko, da otroci težje in kasneje zaspijo, da je trajanje spanja krajše, slabša je kakovost spanja: več je zbujanja, manj je globokega spanca, več je lahko nočnih mor in nočnih groz.
Učne težave
Prekomerna raba zaslonov pri malčkih je povezana s slabšo pripravljenostjo za vstop v šolo, slabšo pismenostjo in slabšimi bralnimi sposobnostmi. Tak otrok ima torej že na začetku lahko učne težave in slabše kognitivne sposobnosti, ki se iz razreda v višje razrede samo nalagajo. Dolgoročni vplivi o uporabi zaslonov in stopnjo izobrazbe so zaenkrat raziskani samo za televizijo, pa vendarle: Odrasli, ki so kot otroci gledali televizijo eno do dve uri na dan imajo nižjo izobrazbo v primerjavi s tistimi, ki so televizijo gledali manj kot eno na dan.
Motnje vida
Pri uporabi zaslonov gre za bližinsko delo z očmi, ki lahko, kadar ga je preveč, povzroči daljšanje zrkla in kratkovidnost. Dolgotrajna izpostavljenost modri svetlobi lahko povzroči sindrom računalniškega vida: občutek napetosti in utrujenosti oči, lahko prehodno meglen vid, simptome draženja zaradi suhih oči, glavobole ter napetost mišic vratu in ramenskega obroča. Več o vplivu modre svetlobe na zdravje oči, preberite tukaj.
Telesna manjzmogljivost in debelost
Čas pred zaslonom je čas sedenja in otroci ta prosti čas ne izkoristijo za gibalne aktivnosti. Preveč sedenja in preživljanja prostega časa za zasloni ima lahko za posledico prekomerno telesno težo, debelost in manjšo telesno zmogljivost. Med gledanjem zaslonom je veliko uživanja visoko kaloričnih prigrizkov. Povezava med debelostjo in časom preživetim pred zasloni je značilna bolj za šolske otroke, navade pa lahko izhajajo iz predšolskega obdobja, zato je nanje potrebno opozoriti že prej.
V naslednjem prispevku vam bomo povedali, koliko časa, na kakšen način in kakšno vsebino naj gledajo predšolski otroci. V vsakem primeru pa je najbolje čim manjša izpostavljenost zaslonom.
Vir: Webinar: Predšolski otroci in zasloni, november 2023
Preberite še: