Osnovni podatki o projektu
Do.IT, Digitalne rešitve in opolnomočenje rabe Informacijskih Tehnologij za spodbujanje zdravih izbir in promocijo zdravja
Naziv javnega razpisa: Javni razpis za digitalno preobrazbo nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo 2021–2023
Naziv upravičenca: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
Konzorcijski partnerji: Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut za nutricionistiko
Obdobje trajanja projekta: 1.1.2022 – 31.12.2023
Opis projekta:
Skupni cilj projekta je razvoj digitalnih informacijskih tehnologij za podporo izbiri varovalnih živil ter hkrati spodbujanje in usposabljanje uporabnikov za uporabo teh (digitalnih) rešitev.
Projekt povezuje nevladne organizacije, ki so doslej sodelovale v omejenem obsegu, hkrati pa bodo razvije IT rešitve omogočale trajnostno in učinkovito izvajanje sorodnih aktivnosti vseh treh sodelujočih organizacij na področju krepitve zdravja – tudi po zaključku trajanja projekta. Projekt podpira nacionalne in širše politike na področju digitalne preobrazbe, vključno z Digitalno strategijo EU. Kot posreden učinek izvedbe in rezultatov projekta si projektni konzorcij zastavlja spodbuditev živilsko-predelovalnih podjetij k reformulaciji (izboljševanju sestave) živil, z namenom, da bo še več (prehranskih) izdelkov izpolnjevalo pogoje varovalnega živila, na trgu ponudila prebivalcem vse več tovrstnih (varovalnih) živil in s tem neposredno prispevala k izboljšanju oz. ohranitvi zdravja populacije, saj v Sloveniji (ponovno) narašča število ljudi s prekomerno telesno maso (debelih), posledično pa tudi število bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Prezgodnja obolevnost zaradi teh bolezni skrajšuje leta zdravega življenja in vpliva na kakovost življenja prebivalcev, zmanjšuje produktivnost ter povečuje stroške zdravstvene oskrbe.
Potrošnikom je zato smiselno na ustrezen in prilagojen način označevanja živil pomagati prepoznati tista živila, s katerimi bo preprosto načrtoval in posegal po zdravju varovalnih živilih. Program tako zasleduje tesno povezan specifični cilj potrošnikom omogočiti lažjo izbiro zdravju koristnih živil, in več neposrednih ukrepov, med drugim:
- pristope za lažje in boljše razumevanje prehranskih informacij ter informacij o označevanju živil na splošno ter za ciljne populacijske skupine
- vzpostavitev nacionalne sheme označevanja živil, za lažjo prepoznavo in izbiro zdravju koristnih živil.
- podporo potrošniškim organizacijam za izvajanje osveščanja in izobraževanja o prehrani
- ukrepi za zmanjševanje uživanja zdravju nekoristnih živil.
Glavne aktivnosti:
Za uresničitev cilja, bomo v projektu vpeljali več digitalnih rešitev:
- Izgradnja digitalnega registra varovalnih živil na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije ter njegova povezava z drugimi informacijskimi sistemi znotraj in izven društva
- Nadgradnja brezplačne mobilne aplikacije VešKajJeš pri Zvezi potrošnikov Slovenije s povezavo na register varovalnih živil.
- Nadgradnja informacijskega sistema o sestavi in označevanju živil na Inštitutu za nutricionistiko (CLAS – Composition and Labelling Information System).
Glavne aktivnosti so torej: razvoj digitalnega registra varovalnih živil, povezava digitalnega registra varovalnih živil v zunanje sisteme in izdelava APIja, Izdelava specifikacije prenovljene mobilne aplikacije VešKajJeš, Prenova mobilne aplikacije VešKajJeš, Spodbujanje reformulacije -izboljševanje sestave za izpolnjevanje kriterijev varovalnega živila, Izdelava specifikacije prenove orodja CLAS, Prenova orodja CLAS, izobraževanje in usposabljanje uporabnikov – podjetij (živilko-predelovalna industrija), šol, (prenos rezultatov sistema v poučevanje v izobraževalnih organizacij), komunikacija projekta in promocija rezultatov in starejših prebivalcev.
Identificirane ključne ciljne skupine bomo posebej naslavljali s ciljano komunikacijsko strategijo in uporabo različnih kanalov.
Opis stanja na področju, ki ga obravnava projekt, pred začetkom izvajanja:
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije skrbi za označevanje živil s simbolom varovalnega živila (simbol ‘Varuje zdravje’), že tri desetletja srce. Tovrstni sistemi se večinoma uporabljajo na označbah živil, kjer pa jih lahko bodisi ‘zakrije’ poplava vseh drugih informacij, bodisi jih proizvajalci zaradi vseh drugih obveznih informacij niti ne želijo vključevati na embalažo. Podeljevanje znaka in register se težko ažurira, proizvajalci namreč ne sporočajo sprememb oz. za to niso zainteresirani. Zelo uporabno rešitev na tem področju nam ponujajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Primer takšne rešitve v Sloveniji je brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš (dostopna za iOS in Android), ki so jo razvili na ZPS in Inštitutu za nutricionistiko, v sodelovanju z Institutom ‘Jožef Stefan’ v okviru s strani Ministrstva za zdravje financiranega programa krepitve zdravja. Aplikacija uporabniku (potrošniku) omogoča, da skenira (fotografira) črtno kodo živila, potem pa se iz posebnega informacijskega sistema Inštituta za nutricionistiko o sestavi in označevanju živil (CLAS) na mobilni telefon prenesejo podatki o sestavi živila, interpretirani v barvah prehranskega semaforja. Na ta način prebivalcem pomagamo ugotoviti, katera živila imajo visoke vsebnosti hranil, ki jih želimo v prehrani omejevati (sol, sladkor, maščobe in nasičene maščobe). Še vedno pa izbor živila zahteva večji mentalni napor, saj so v barvah semaforja ločeno prikazani podatki za različna hranila, kar pomeni, da je isto živilo lahko označeno v vseh barvah semaforja (za različna hranila). Problem predstavlja tudi nezainteresiranost ali neozaveščenost mnogih prebivalcev. S pristopi projekta Do.IT lahko dosežemo prebivalce, ki si v osnovi želijo izbirati zdravju koristnejša živila. Žal pa je stanje takšno, da precej prebivalcev, še posebej v najbolj ogroženih ciljnih skupinah, kjer so v ospredju mnoge druge lastnosti živila, največkrat cena. Učinkovit pristop za dolgoročno izboljševanje njihove prehrane je spodbujanje proizvajalcev živil, da reformulirajo (izboljšujejo sestavo) živil, saj po takšnih izboljšanih živilih potem posegajo tudi prebivalci, ki jih sestava živil v osnovi ne zanima kaj dosti. Prav modeli za profiliranje so se pokazali za odlično spodbudo proizvajalcem živil, saj si želijo, da bi se njihova živila pri profiliranju pokazala v boljših barvah, ali pa označena s simbolom varovalnega živila.
Projekt je financiran s strani Ministrstva za javno upravo RS