Življenjska statistika Slovenije kaže v zadnjih desetletjih zelo optimistične in spodbudne podatke, saj se je od leta 1998 do 2021 umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako med moško kot žensko populacijo zmanjšala kar za 57 % (samo v zadnjih 10 letih t.j. od leta 2012 do 2021 za 25 % med moškimi in 24 % med ženskami).
Mariborsko društvo za srce vabi na predavanje o možganski kapi, ki bo 9. aprila, ob 17. uri na Medicinski fakulteti v Mariboru. Predavala bo Alenka TURK, specialistka nevrologinja iz Klinike za nevrologijo UKC Maribor.
Vprašanja o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka postavili zdravnici Mihaeli Strgar Hladnik, dr. med, specialistki družinske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana.
Evropsko združenje za aterosklerozo (EAS) je leta 2022 priporočilo, da si vsak človek vsaj enkrat v življenju da izmeriti vrednosti lipoproteina (a).
Če se simptomi srčnega popuščanja nenadoma poslabšajo, morate iti v bolnišnico. Za lažjo odločitev in napotek, kdaj to storiti, si pomagajte z akcijskim načrtom za ljudi s srčnim popuščanjem, ki na podlagi simptomov (spodnje slike) prikazuje varne in nevarne simptome.
Zvišan krvni tlak je zelo pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ga ima približno 40 % odraslih in kar okoli 70 % starejših. Zvišan krvni tlak ne boli, je pa dolgoročno škodljiv. Odkrijemo ga le tako, da si ga izmerimo. Svetovna liga za hipertenzijo prav vsakemu priporoča meritev vsaj enkrat na leto.
S preprosto infografiko si zapomnite najpogostejše zaplete sladkorne bolezni in pravočasno ukrepajte. Sladkorna bolezen in bolezni srca in ožilja so zelo povezane.
Pred leti je bila luskavica obravnavana kot bolezen, ki prizadene zgolj kožo in sklepe. Novejše raziskave pa kažejo, da je luskavica sistemska vnetna motnja, ki je lahko povezana z različnimi sočasnimi boleznimi.
Zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni, kamor sodijo tudi možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija je izjemno pomembno. Pri tem je zelo pomembno tudi odkrivanje sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen.
Ni starostne omejitve, kdaj začeti (bolj) zdravo živeti, vsaka sprememba pa lahko vodi k izboljšanju zdravja in k dobremu počutju.
