Zvišan krvni tlak je zelo pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ga ima približno 40 % odraslih in kar okoli 70 % starejših. Zvišan krvni tlak ne boli, je pa dolgoročno škodljiv. Odkrijemo ga le tako, da si ga izmerimo. Svetovna liga za hipertenzijo prav vsakemu priporoča meritev vsaj enkrat na leto.
O pomembnosti rednega spremljanja krvnega tlaka smo se pogovarjali s primarijko Marjeto Zupančič, dr. med., specialistko družinske medicine ter medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Jesenice.
Skoraj polovica oseb z zvišanim krvnim tlakom se ne zaveda, da je ta previsok, saj jih nič ne boli.
Kdaj govorimo o zvišanem krvnem tlaku in kateri so najpogostejši vzroki zanj?
Zvišanemu krvnemu tlaku rečemo tudi tihi ubijalec, saj najpogosteje ne dela težav, a povzroča škodo, ne da bi to opazili. Posledično je odkritih le polovica bolnikov, tudi tisti, ki jih odkrijemo, pa zaradi dobrega počutja velikokrat odlašajo z obiskom zdravnika in začetkom jemanja zdravil ali pa tablet ne jemljejo redno. Medtem arterijska hipertenzija, kot strokovno rečemo zvišanemu krvnemu tlaku, tiho načenja organe, to pa lahko vodi do prvega srčno-žilnega dogodka, ki je lahko tudi usoden. V slovenskih in evropskih smernicah je za zvišan krvni tlak določen sistolični (zgornji) krvni tlak 140 mm Hg ali več in/ali diastolični (spodnji) krvni tlak 90 mm Hg ali več. Mejo med normalnim in visokim krvnim tlakom so postavili na podlagi raziskav, s katerimi so potrdili, da se z zviševanjem krvnega tlaka obolevnost povečuje. Pri sistoličnem tlaku med 130 in 139 mm Hg ter diastoličnem tlaku med 85 in 89 mm Hg govorimo o visoko normalnem krvnem tlaku, na katerega moramo biti že pozorni. V večini primerov vzroka arterijske hipertenzije ne poznamo, gre pa za kronično stanje. S preprostimi ukrepi in ustreznimi zdravili lahko krvni tlak znižamo na normalno vrednost in s tem zaplete odložimo ali celo preprečimo.
Zvišan krvni tlak je torej treba pravočasno odkriti in znižati.
Zakaj je prav zgodnje odkrivanje ključnega pomena?
Zvišan krvni tlak je znan dejavnik tveganja za srčne bolezni, žilne okvare, srčno popuščanje, možgansko kap, vaskularno demenco in kronično ledvično bolezen, povzroča tudi spremembe na očesnem ozadju. Zato ga je treba začeti zniževati in nadzorovati čim prej, da omenjene zaplete preprečimo. Zelo pomembno je tudi odkrivanje hipertonikov, oseb z zvišanim krvnim tlakom, med mladostniki, nosečnicami in krhkimi starostniki.
Za normalen krvni tlak je mogoče veliko storiti že z zdravim načinom življenja, a pri vseh to ne zadostuje.
Kaj svetujete osebam z blago zvišanim krvnim tlakom in kako obravnavate tiste z zelo povečanimi vrednostmi?
Vsakemu posamezniku, pri katerem odkrijemo arterijsko hipertenzijo, svetujemo zdrav življenjski slog, kar vključuje omejitev uporabe soli na manj kot 5 g na dan, zmanjšanje oziroma vzdrževanje telesne teže, opustitev kajenja, omejitev pitja alkohola, sredozemsko prehrano, redno aerobno telesno vadbo in izogibanje stresu. Po smernicah pa pri tlaku, ki je dlje časa višji od 140/90 mm Hg, ob teh ukrepih že uvajamo tudi zdravila. Od leta 2011 so se v ambulante družinske medicine začele vključevati diplomirane medicinske sestre. Njihove naloge so presejanje prebivalstva za kronične nenalezljive bolezni, spodbujanje zdravega življenjskega sloga in izvajanje celodnevnega merjenja krvnega tlaka, s katerim se lahko potrdi arterijska hipertenzija. Kronični bolniki, med katere spadajo tudi hipertoniki, so enkrat na leto povabljeni k diplomirani medicinski sestri. Ta jih pošlje v laboratorij in posname EKG, vse bolnike z odstopanji pa napoti k zdravniku. Za dodatno pomoč pri spremembi življenjskega sloga osebe usmerjamo v zdravstvenovzgojne centre oziroma centre za krepitev zdravja. Tam jih vodi večdisciplinarni tim, ki jim z različnimi delavnicami ali individualno pomaga spremeniti določene življenjske vzorce, denimo prehrano, spodbuja jih h gibanju, zdravemu hujšanju, opuščanju kajenja, obvladovanju stresa, anksioznosti in podobno. Rada pa bi poudarila, da je treba ob izrazitem zvišanju krvnega tlaka nad 180/100 mm Hg in pridruženih nevroloških simptomih, kot so naraščajoč glavobol, moten ali dvojni vid, bruhanje, neredno bitje srca, bolečina za prsnico in otekanje, čim prej poiskati pomoč v ambulanti osebnega zdravnika ali nujne medicinske pomoči.
Zniževanje visokega krvnega tlaka z zdravili posamezniku omogoča nadaljnje varno in kakovostno življenje.
Zakaj potem ljudje odlašajo z zdravljenjem?
Pogosto se srečujemo z vprašanjem, ali je zdravljenje zares potrebno. Vedeti je treba, da je arterijska hipertenzija kronično stanje, zato je zelo pomembno bolnika s tem seznaniti. Spoznanje, da je treba jemati zdravila, je lahko neprijetno, zlasti če jih oseba nikoli prej ni jemala in ima občutek, da je popolnoma zdrava. Pomembno se je zavedati, da bodo bolniki le z rednim jemanjem zdravil in ob zdravem življenjskem slogu preprečili nastanek zapletov.
Za uspešen nadzor nad krvnim tlakom večina ljudi potrebuje vsaj dve zdravili. Z njihovo opustitvijo se tlak spet zviša.
Nove smernice za hipertenzijo svetujejo uvedbo kombiniranih tablet. Kako se takšno zdravljenje obnese v praksi?
V evropskih in slovenskih smernicah za zdravljenje arterijske hipertenzije se že od leta 2018 kombinirano zdravljenje svetuje pri večini bolnikov, če je le mogoče, v obliki kombinirane tablete. Kombinirano antihipertenzivno zdravilo je pri večini bolnikov svetovano že na začetni stopnji, izjema so le bolniki s krvnim tlakom v visoko normalnem območju in krhki starostniki. Kombinacija antihipertenzivnih zdravil deluje na različne mehanizme, ki vplivajo na zvišanje krvnega tlaka. Tako dosežemo boljši odziv in večje znižanje, ob tem pa skrajšamo čas do takrat, ko je dosežen ciljni krvni tlak, kar je za zmanjšanje srčno-žilne ogroženosti zelo pomembno. Študije so pokazale, da je urejenost krvnega tlaka po enem letu boljša pri tistih ljudeh, ki so začeli zdravljenje z dvema učinkovinama, kot pri tistih, ki so bili zdravljeni z eno učinkovino. Pri tem ne smemo zanemariti pomena rednega jemanja zdravil, ki ga zagotovo izboljšamo z jemanjem manjšega števila tablet. Zdravnik družinske medicine pri uvedbi zdravljenja upošteva bolnikove značilnosti, laboratorijske izvide in pridružene bolezni ter se odloči za najustreznejšo kombinacijo. Poznamo več kombinacij z dvema ali tremi učinkovinami različnih jakosti v kombinirani tableti, v nekaterih zdravilih je dodan tudi statin, ki ga uporabljamo pri zdravljenju zvišanih maščob v krvi.
Kako si pravilno izmeriti krvni tlak in kako pogosto ga je treba meriti?
Pri že znanih hipertonikih smernice priporočajo vsaj dve zaporedni meritvi enkrat ali dvakrat na teden ali enkrat do dvakrat na mesec oziroma po dogovoru z zdravnikom. Ob zapletih ali menjavi oziroma uvajanju zdravljenja pa je dobro vrednosti spremljati sedem zaporednih dni zjutraj in zvečer. Priporočamo merjenje v sedečem položaju in z elektronskim merilnikom z ustrezno veliko nadlaktno manšeto, da lepo zajame obseg nadlakti. Na voljo so številne zloženke, ki se dobijo v ambulantah družinske medicine, dostopne pa so tudi na spletu. Prav vsakega prebivalca Slovenije pa spodbujamo, naj si vsaj občasno izmeri krvni tlak – morda pri obisku zdravnika, v lekarni ali na različnih prireditvah in dnevih zdravja, kot je 17. maj, svetovni dan hipertenzije. Takrat je dobra priložnost, da vsak posameznik izve za svoje vrednosti krvnega tlaka in primerno ukrepa. Ob povečanih vrednostih je pomembno, da se posvetuje z osebnim zdravnikom.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Za srce, december 2023
Naslovna fotografija: Pixabay