Računalnik, televizija, mobitel ali knjiga?

V današnjem času so zasloni na velikem pohodu. Vse več so v našem vsakdanjem življenju in vse več so potrebni za delo, šolo in prosti čas. Tako se hitro razgubimo med vsemi temi zasloni, ki namesto, da bi nam olajšali življenje, včasih postanejo breme.

To breme se začne oblikovati že v otroštvu oz. začetku najstništva, ko otroku predstavimo digitalni svet in ga uvedemo v njega. Tako da poglejmo malo podrobneje kako naj bi potekal uvod v digitalni svet in starševska vloga pri uvajanju.

Kako naj starši uvedejo otroke v digitalni svet?

Tako, kot pri vseh novih dejavnostih, mora tudi starš biti prisoten in otroku pomagati odkrivati internet, računalnik in svet zaslonov.

Starš naj bi predstavljal oporo otrokovemu odkrivanja digitalnega sveta in naj bi bil tam, ko ga potrebuje.

V življenju se bomo vsi nedvoumno srečali z računalnikom in mobilnim telefonom ter bomo morali znati to uporabljati. Zato se morajo vsi otroci naučiti pomen teh naprav in kakšen odnos naj imajo do njih. Hitro se namreč zgodi, da otrok, ki sam odkriva internet zabrede po neprimernih straneh in vključi digitalni svet v svojo psihično strukturo.

To kasneje lahko štejemo kot začetek digitalne zasvojenosti, saj otrok ne upošteva digitalni svet nevtralno, ampak se čustveno povezuje z njim. Kaj to točno pomeni?

Čustvena navezanost otrok na digitalni svet

Čustveno povezovanje pomeni, da otrok (govorimo o otrocih od 8. leta naprej in o mladih najstnikih), uporablja digitalni svet za regulacijo svojih čustev, varno oporo in zatočišče pred svetom. To pa so vloge, ki naj bi jih imeli starš oz. njegovi najbližji, ki jim zaupa.

Digitalni svet kar naenkrat, zaradi odsotnosti starševske podpore, odsotnosti pristnih odnosov in podpore, postane nadomestek za starševsko ljubezen. Otrok skuša najti oporo v tem svetu in umiriti svoja čustva, vendar je to le začasna rešitev in vsa čustva so potlačena v globino, namesto izražena in predelana. Tako, bo otrok ali najstnik potreboval vedno več računalnika, da bo lahko deloval v vsakdanjem življenju.

Ta nadomestek pa ni pristen in odnos ni zdrav, kar se kasneje lahko razvije v zasvojenost od digitalnega sveta.

Kakšne vsebine gledate in berete? Kako hitro mine čas? … Sploh lahko odložite svoj telefon?

Kdaj govorimo o zasvojenosti od zaslonov?

O zasvojenosti govorimo, ko dejavnost postane ovirajoča za posameznikovo življenje. Pri otroku se to kaže na fizičnem in psihičnem področju.

Najbolj viden simptom je pridobivanje telesne teže, zaradi prevelike količine sedenja za računalnikom. Na psihičnem področju pa se oblikuje zasvojenost od računalnika, želja po vsakodnevnem igranju in abstinenčna kriza, če otrok iger ne igra. Istočasno si oblikuje prijatelje preko interneta in opušča fizična srečanja s prijatelji.

Vsekakor moramo še omeniti, da obstaja več vrst digitalnih zasvojenosti, kot so zasvojenost od video iger, zasvojenost od družbenih omrežij in zasvojenost od spolnosti oziroma spletne pornografije. Vse tri zasvojenosti se kažejo na drugačne načine ter imajo drugačne dinamike kako se izražajo. Skupno jim je, da se oseba oddaljuje od realnega sveta in se vedno bolj poglablja v patološki odnos z online svetom.

Kaj torej lahko naredite, da preprečite zasvojenost od digitalnih medijev?

Najboljša obramba pred zasvojenostjo je pristen odnos v realnem svetu; v praksi to pomeni odnos med otrokom in starši. Če bo otrok lahko zaupal svojim staršem, imel z njimi prijeten odnos in bo varno navezan, bo tudi prišel k njim po pomoč, ko se bodo pojavile težave, tako v digitalnem svetu kot realnem. Takšen odnos prepreči zatekanje v zasvojenost in pretirano preživljanje časa za ekrani.

Če ste starši in že opažate, da otrok preživlja preveč časa za zasloni ali pa hodi v negativno smer odnosa z digitalnim svetom, je dobro čimprej ukrepati.

Preventiva je dosti bolj pomembna in učinkovita od kurative ali kasnejšega zdravljenja zasvojenosti.

Najprej vzpostavite fizičen prostor namenjen za zaslone (računalnik, tablice, pametni telefoni), ki je v skupnih prostorih hiše. Vse digitalne medije, kot so konzole, računalniki in televizijo odstranite iz otrokove sobe. Preživljanje časa na računalniku naj bo že naprej omejeno in določeno, da so meje jasne in ne bo presenečenj.

Nazadnje pa lahko na naprave še dodate starševski nadzor, da boste direktno omejili vsebine do katerih otrok lahko posega.

O avtorju – Denis Ališič

Denis Ališič
Denis Ališič, magister zakonskih in družinskih študijev

Denis Ališič je magister zakonskih in družinskih študijev, ki se trenutno še izpopolnjuje na področju družinske terapije. Na strokovni poti se je odločil poglobiti v digitalni svet in pogledati, kako ga lahko izkoristimo za boljšo povezanost družine in lepše odraščanje otrok.

Tako opravlja analize video iger, filmov in risank ter pomaga staršem najti pot v tej digitalni poplavi, ki nas zajema v sedanjem času.

Kar nekaj časa posveča igranju iger in gledanju filmov, ker je njegovo pravilo, da mora imeti osebno izkušnjo z dejavnostmi, ki jih želi analizirati in ponuditi storitev svetovanja drugim. V ta namen tudi vodi Facebook skupino in Instagram profil Terapija v naravi.