Lahko bi rekli, da se digitalna tehnologija razvija s svetlobno hitrostjo. Čeprav hitro pademo v past kritike, je potrebno pogledati celotno sliko in kaj vse nam ta ista tehnologija omogoča in olajša.
Pisci besedil zelo dobro poznajo ChatGPT, ki ga je razvilo podjetje OpenAI. Gre za umetno inteligenco, zasnovano za razumevanje in generiranje človeškega jezika. Ime “GPT” pomeni Generative Pre-trained Transformer, kar opisuje njegovo tehnično zasnovo. ChatGPT je zasnovan tako, da odgovarja na vprašanja, pomaga pri reševanju težav, piše besedila, razlaga pojme in še veliko več.
Zavedati se moramo, da četudi ChatGPT razpolaga z ogromno skladovnico podatkov in besedil, ki jih črpa z interneta, ne pomeni, da je nezmotljiv. Zato moramo pri navedbi besedil, ki jih ponuja, biti previdni.
Spodnje besedilo je ustvaril ChatGPT in nam olajšal predstavitev ključnih izziv, s katerim se srečujejo mladostniki ob uporabi družbenih omrežij. Besedilo, ki ga je ponudil ChatGPT sem dopolnila in strokovno prilagodila.
Pa preberimo, s kakšnimi izzivi se lahko soočajo mladostniki (in tudi odrasli) pri uporabi družbenih omrežij (Facebook, Instagram, TikTok, …).
Uporaba družbenih omrežij lahko na mladostnike vpliva tako pozitivno kot negativno. Tukaj so glavni izzivi in problemi, povezani z njihovo uporabo:
1. Težave v duševnem zdravju
- Anksioznost in depresija: Pretirano primerjanje z vrstniki, podobami in življenjem na spletu lahko povzroči nizko samopodobo, občutke manjvrednosti in duševne stiske.
- Strah pred zamujenim ali FOMO (Fear Of Missing Out): Nenehna izpostavljenost dejavnostim drugih lahko povzroča stres in občutek izključenosti.
- Zasvojenost: Platforme so zasnovane tako, da spodbujajo kompulzivno uporabo zaradi sproščanja dopamina.
Dopamin je nevrotransmiter, kemijska snov v možganih, ki prenaša signale med živčnimi celicami. Pogosto ga imenujemo “hormon sreče” ali “hormon nagrade”, saj ima ključno vlogo pri občutkih zadovoljstva, motivacije in užitka. Dopamin neposredno vpliva na to, kako se počutimo. Ker dopamin igra ključno vlogo pri občutku nagrade, je povezan tudi z razvojem zasvojenosti (npr. od hrane, družbenih omrežij, iger ali drog). Ta vedenja pretirano aktivirajo sproščanje dopamina, kar lahko vodi v zasvojenost.
2. Težave s samopodobo
Izpostavljenost retuširanim in nerealnim lepotnim idealom lahko vodi do nezadovoljstva s telesno podobo in nezdravih navad, kot so motnje hranjenja.
3. Spletno ustrahovanje (cyberbullying)
Družbena omrežja omogočajo ustrahovanje, ki mu je težko ubežati zaradi narave družbenih omrežij. Žrtve lahko trpijo zaradi močne čustvene stiske, cyberbulling pa lahko praktično traja ves dan, saj ni vezan na čas in prostor, kot je to pri običajnem nasilju.
4. Tveganja, povezana z zasebnostjo in varnost
Mladostniki lahko delijo preveč osebnih podatkov, kar jih naredi ranljive za spletne predatorje, prevare ali krajo identitete.
Fotografije in objave se lahko uporabijo na načine, ki si jih niso želeli, kar lahko pusti dolgoročne posledice.
5. Motnje spanja
Večerno brskanje in obvestila lahko motijo spalne navade, kar vodi do utrujenosti, slabših učnih rezultatov in zdravstvenih težav.
6. Odmik od šolskih obveznosti
Prekomerna uporaba družbenih omrežij lahko zmanjša zbranost in skrajša čas, ki bi ga morali nameniti učenju.
7. Izkrivljena realnost
Družbena omrežja prikazujejo filtrirane različice življenja, kar lahko spremeni dojemanje resničnosti in ustvari nerealna pričakovanja.
8. Pritisk vrstnikov in izzivi
Mladostniki lahko čutijo medvrstniški pritisk za sodelovanje v potencialno nevarnih trendih ali izzivih. S sodelovanjem želijo pridobiti potrditev s strani vrstnikov.
9. Manj razvite socialne veščine
Prevelika odvisnost od digitalnih interakcij lahko ovira razvoj komunikacijskih veščin in čustvene inteligence v resničnem življenju.
10. Izpostavljenost neprimerni vsebini
Mladostniki se lahko srečajo z eksplicitno, nasilno ali škodljivo vsebino, ki vpliva na njihovo duševno in čustveno počutje.
Kako se spopasti s temi izzivi?
- Izobraževanje: Naučimo mladostnike varne in odgovorne uporabe družbenih omrežij.
- Nadzor: Postavimo meje glede časa, ki ga mladostniki preživijo pred zasloni in omejimo dostop do določenih vsebin.
- Odprta komunikacija: Ustvarimo okolje, v katerem se mladostniki počutijo varne pri deljenju svojih spletnih izkušenj. Ne obsojajmo, skupaj poiščimo rešitve.
- Spodbujanje ravnotežja: Podpirajmo dejavnosti brez zaslonov, kot so šport, hobiji in druženje v živo.
Preberite še: