Kako življenjski slog vpliva na raven našega holesterola in posredno na naše zdravje, nam je razložil prof. dr. Borut Jug, dr. med., specialist kardiologije s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Prispevek o posrednih in neposrednih učinkih bolezni kovid-19 na zdravje srca in ožilja.
Vabljeni v Posvetovalnico za srce!
Prenehanje kajenja pomembno vplivalo na znižanje verjetnosti (več kot 50 %) za splošno umrljivost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni.
Kovid je bolezen, ki prizadene notranji žilni sloj – endotelij, zato srčni infarkt pri kovidu ni redkost.
V pogovoru nam je asist. dr. Miha Čerček, dr. med., iz prve roke razložil, kako bi se mu lahko izognili in tudi kakšno je življenje ljudi po takšnem neljubem dogodku.
V nekaterih primerih srčni infarkt ne povzroča značilne bolečine za prsnico in poteka brez kliničnih znakov, pušča pa značilne spremembe v EKG in okvari del srčne mišice.
V velikih raziskavah zdravljenja srčnega infarkta so opazili, da so imeli bolniki, ki so prejemali tikagrelor, manj smrtonosnih okužb kot tisti, ki so prejemali druga zdravila. Izkazalo se je, da tikagrelor ubija številne bakterije, med njimi zloglasni na meticilin odporni zlati stafilokok (MRSA)
Med najpogostejše dejavnike tveganja za razvoj bolezni srca in žilja spadata zvišan krvni tlak in zvišan holesterol. Z dobrim nadzorom lahko preprečimo kar 80 % srčno-žilnih zapletov.
Zakaj ob bližajočem se svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembra, omenjamo srčni napad? Ker imajo osebe s sladkorno boleznijo dvakrat večje tveganje zanj. Povezava s srčno-žilnimi boleznimi je tako pri zdravljenju sladkorne bolezni izjemno pomemben dejavnik.
Ali tisti, ki so zaradi nizkega družbeno-ekonomskega slabega položaja bolj podvrženi srčnemu infarktu in žilnim boleznim?
