Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena.
Ljudi, ki so imeli povišan sladkor v krvi oziroma so povedali, da so diabetiki smo opozorili, da povečane vrednosti krvnega sladkorja povzročajo okvare malih žil oči in ledvic ter okvaro živcev, dolgotrajna sladkorna bolezen pa pospeši aterosklerozo, ki prizadene srčno in možgansko ožilje ter ožilje udov in lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali odmrtje (gangreno) uda. Da bi se izognili zapletom, je treba tudi vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati.
Pri nastanku krvnih strdkov v žilju pogosto sodelujejo pravkar odmrle bele krvničke – nevtrofilni granulociti, ki izvržejo svojo DNA v obliki mreže, na kateri nastajajo trombi.
Ob dnevu žil spoznajte, katere bolezni žil so najpogostejše, njihove vzroke in posledice ter kako se te bolezni odražajo v povezavi z boleznijo covid- 19.
Pnevmokokne okužbe lahko delno preprečimo z obvladovanjem kroničnih bolezni, opustitvijo kajenja in z izogibanjem prenapolnjenim prostorom v sezoni okužb dihal ter s preprečevanjem gripe. Poleg teh splošnih ukrepov je pomembno tudi preprečevanje okužb s pomočjo pnevmokoknega cepiva.
Franci Strle pravi: »Ko sem prejel vabilo v Program Svit se nisem odločil za sodelovanje, vabilo sem zavrgel.« Menil je namreč, da je zdrav, da se njemu ne more zgoditi nič, kljub temu, da je leta 2003 preživel infarkt.
Kako življenjski slog vpliva na raven našega holesterola in posredno na naše zdravje, nam je razložil prof. dr. Borut Jug, dr. med., specialist kardiologije s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Prispevek o posrednih in neposrednih učinkih bolezni kovid-19 na zdravje srca in ožilja.
Vabljeni v Posvetovalnico za srce!
Prenehanje kajenja pomembno vplivalo na znižanje verjetnosti (več kot 50 %) za splošno umrljivost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni.
Kovid je bolezen, ki prizadene notranji žilni sloj – endotelij, zato srčni infarkt pri kovidu ni redkost.
