Piše dr. Vesna Koblar, strokovna direktorica, raPHARM, d.o.o.
Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena.
Študije so pokazale, da ustrezno informiran in ozaveščen bolnik bolje sodeluje pri zdravljenju, kar pozitivno vpliva na njegove rezultate, na kakovost življenja in možnosti nadaljnjega dejavnega sodelovanja v družbi.
Bolniki so pripravljeni na proaktivno vlogo takrat, ko imajo zadostno količino ustreznih informacij o svoji bolezni, o predpisanem zdravljenju in njegovih alternativah, o pomenu adherence na terapijo in uskladitve življenjskega sloga z dejavniki tveganja.
Osnovni vir potrebnih informacij je, seveda, lečeči zdravnik, toda zdravniki imajo skopo odmerjen čas za posameznika. Marsikateri bolnik pogreša širši vpogled v bolezen, s katero se spoprijema, ali podrobnejša navodila glede obvladovanja vsakdanjih življenjskih situacij. Pogosto pogreša občutek, da v bolezni ni sam, in da mu lahko pomagajo in ga motivirajo tudi tisti, ki bolezen že uspešno premagujejo ali o njej vedo več.
Bolnik naj informacije o zdravilu dobi na njemu razumljiv način
O zdravilu, ki jim je predpisano, bolniki lahko preberejo v priloženem navodilu, vendar jih veliko želi izvedeti več ali pridobiti informacije, ki so podane na drugačen, bolj prilagojen način. In jih tudi iščejo. Internet omogoča takojšnji dostop do informacij, žal včasih nepreverjenih in zavajajočih, ki imajo lahko negativne posledice na potek zdravljenja. Zato je potrebno ne samo opozarjati bolnika na nevarnosti, temveč mu tudi zagotovili dostop do kakovostnih, razumljivih, objektivnih in zadostnih informacij, ki so predpogoj, da ga pripravimo na dejavno sodelovanje in prevzemanje lastne odgovornosti pri zdravljenju.
Bolniki naj zaupajo zdravnikom in se informirajo tudi v društvih
Številna društva bolnikov se nenehno trudijo ozaveščati bolnike in krepiti njihovo dejavno držo pri spoprijemanju z boleznijo. Potrebno je spodbuditi tudi druge zanesljive potencialne vire ustreznih informacij, pozitivno usmerjati iniciative posameznikov, izboljšati spletne strani pristojnih inštitucij v luči potreb, pričakovanj in pravic bolnikov do informiranosti. K temu lahko pomembno prispeva tudi farmacevtska industrija, ker ima znanje o zdravilih in boleznih, ima pa tudi zakonsko prepoved oglaševanja javnosti zdravil, ki se izdajajo le na recept. Problem je, da je razmejitev med dovoljenim informiranjem in prepovedanim oglaševanjem v zakonodaji EU nejasna, subjektivno interpretirana in se razlikuje od države do države. V konzervativnih okoljih, v katerih je odnos do bolnika še zmeraj precej pokroviteljski, se ta razmejitev razume kot orodje, s katerim varujemo nevednega bolnika od nepotrebnih informacij. V bolj naprednih družbah, v katerih je bolnik dejaven partner pri zdravljenju, se njegove potrebe, želje in pravice uresničujejo v dobro reguliranem pravnem okolju, ki upošteva, da je pravica do informacije ena od splošnih pravic in svoboščin posameznika ter predpogoj za partnerstvo. Natančna razmejitev je, zaenkrat, prepuščena nacionalni zakonodaji vsake posamezne države članice EU. Pri nas nanjo še čakamo.
Skoraj dve tretjini bolnikov ne jemlje terapije, kot jim je predpisana. To je zaskrbljujoče dejstvo, ki ima zdravstvene in druge posledice. Kako uporabiti moč, da to spremenimo? S premikom od pokroviteljstva do partnerstva.