Bolezni srca in žilja vsako leto terjajo visok davek
Odkrito o srčno-žilnih boleznih v Sloveniji. Kako se razvije ateroskleroza, tromboza, kaj so dejavniki tveganja in kako jih zdravimo.
Odkrito o srčno-žilnih boleznih v Sloveniji. Kako se razvije ateroskleroza, tromboza, kaj so dejavniki tveganja in kako jih zdravimo.
Možganska kap! Zveni tako usodno in dokončno. Ne ustraši se. Deluj preventivno in pridi na brezplačne meritve in posvet. Zato smo tu!
Vabimo vas, da si naknadno ogledate posnetek novinarske konference, ki smo jo organizirali ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi. Z nami so bili zanimivi gostje, ki so nam osvetlili problematiko.
Ob evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi bomo govorili o vplivu epidemije COVID-19 na obravnavo bolnikov, ki so doživeli možgansko kap. Vabljeni.
O pomenu zdravljenja visokega krvnega tlaka in o aktualnih zdravstvenih razmerah smo se pogovarjali z doc. dr. Jano Brguljan Hitij, vrhunsko strokovnjakinjo, predstojnico KO za hipertenzijo pri UKC Ljubljana in predsednico Združenja za arterijsko hipertenzijo.
Mama je stara 68 let, preživela je možgansko kap in ima atrijsko fibrilacijo. Zanima me, ali lahko ima težave z dihanjem zaradi srca in kakšna je prognoza za naprej pri takšnem izvidu? Ali je mama zelo ogrožena, če se okuži z virusom korona.
Zaključek študije na osnovi izčrpne statistične analize razkriva, da imajo bolniki s COVID-19 hujše epizode ishemične možganske kapi, s hujšimi posledicami ter z večjo smrtnostjo.
Pogosto te rahlo tišči v prsih. Kot bi imel tesnobo, pa veš da je nimaš. Pa kašljaš in ti je nenavadno slabo. Rahlo slabo, zato ne greš k zdravniku. Bolečina je nespecifična, lahko boli v ramo, čeljust ali hrbtenico, lopatico. Pa kronična utrujenost, misliš da zaradi let, stila življenja.
Kovid se je izkazal za zelo močno trombogeno bolezen, predvsem povzroča tromboze v venskem sistemu, do neke mere pa tudi v arterijskem. Če so naše žile slabe, je večja verjetnost, da pride do zapletov pri covid bolezni.
Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena.