Povzeto po spletnem seminarju Safe.si: Vpliv interneta na duševno zdravje mladostnikov. Prvi prispevek preberi tukaj.
Nedavna raziskava Fakultete za družbene vede v okviru projekta MIMIc poroča, da mladostniki prekomerno uporabljajo internet glede na priporočila slovenskih pediatrov. Povprečna uporaba interneta med mladostniki, starimi od 11 do 21 let znaša 7 ur na dan, od tega 4 ure dnevno uporabljajo družbena omrežja.
- Kar 15 % mladostnikov uporablja pametne telefone več kot 12 ur dnevno.
- 24 % mladostnikov telefone uporablja med 6 in 12 ur dnevno.
- 46 % mladostnikov telefone uporablja med 2 in 6 ur dnevno, kar prav tako sodi v prekomerno uporabo glede na smernice pediatrov.
- Le 14 % mladostnikov telefone uporablja manj kot 2 uri na dan.
Strategije zasvojljivega dizajna
Sam dizajn raznih platform in aplikacij je zasnovan tako, da pritegne uporabnika in ga čim dlje zadrži pri uporabi. To podjetjem, ki so lastniki teh omrežij, platform in aplikacij, prinaša dobiček. Tovrstna podjetja zaposlujejo strokovnjake (psihologe, nevrologe, znanstvenike, ki odlično poznajo delovanje človeških možganov), da oblikujejo omrežja na način, ki uporabnike pritegne in jim oteži, da bi ugasnili napravo ali odložili telefon.
Nekatere strategije vključujejo:
- Neskončno drsenje po zaslonu (angl. scrolling), samodejno predvajanje vsebin (po koncu ene video vsebine se začne predvajati nova), predlogi vsebin, prilagojeni našim zanimanjem.
- Interakcijske funkcije: všečkanje, komentiranje, deljenje, obvestila o tipkanju (tri pike, ki sporočajo, da nekdo piše), zeleni krožci za prikaz, kdo je aktiven, kljukice za prejem in ogled sporočil itd.
Vse to vpliva na naše možgane in otežuje, da bi odložili telefon.
Prakse, ki so se izkazale za učinkovite pri zasvojenosti z igrami na srečo in videoigrami, so prenesli tudi v aplikacije. Sem sodijo:
- nagrajevanje z virtualnimi predmeti,
- pogoji za napredovanje na naslednje nivoje,
- rangiranje uporabnikov, kar spodbuja tekmovalnost,
- prilagoditve, kot so novi avatarji, emotikoni in druge oblike nagrad.
Vedno je nekaj novega, česar uporabnik ne sme zamuditi.
Lahko bi rekli, da gre za zlorabo normalnih možganskih funkcij, ki so se skozi evolucijo razvile za preživetje in razvoj človeške vrste, zdaj pa so usmerjene v neproduktivne dejavnosti, kar vodi v izgubo občutka za čas, je poudarila Ajda Petek iz Safe.si.
Najstniki in prekomerna uporaba interneta
Tudi najstniki sami opažajo prekomerno uporabo interneta:
- 73 % osnovnošolcev in 77 % srednješolcev se počuti preobremenjene z internetom, družbenimi omrežji in mobilnimi telefoni.
- 61 % osnovnošolcev in 66 % srednješolcev si želi za nekaj časa “odklopiti” od interneta, vendar jih je strah, da bodo kaj zamudili (FOMO).
- 60 % osnovnošolcev in 71 % srednješolcev čuti pritisk, da morajo hitro odgovoriti na sporočila.
- 25 % mladostnikov meni, da je zelo pomembno takoj odgovoriti na sporočila prijateljev.
Statistike so višje pri dekletih kot pri fantih.
Negativni učinki prekomerne uporabe interneta in telefonov
- Manj gibanja in iger, kar negativno vpliva na rast in razvoj.
- Manj časa na prostem, kar pomeni slabšo rast kosti, oslabljen imunski sistem, slabšo odpornost in težave z očmi.
- Motnje spanja, tudi zaradi modre svetlobe, ki jo oddajajo zasloni.
- Težave z vidom zaradi dolgotrajnega gledanja v zaslone.
- Manj ustvarjalnosti in iznajdljivosti, saj tehnologija spodbuja pasivno sprejemanje vsebin in sledenje vnaprej določenim vzorcem.
- Slabši socialni odnosi, manj empatije, več razdražljivosti, tesnobe in depresije, slabše socialno-čustvene veščine ter več nasilnega vedenja.
- Motnje v razvoju možganov, predvsem na področju spomina in pozornosti.
Pomanjkanje spanja med slovenskimi mladostniki
Več kot polovici slovenskih najstnikov primanjkuje spanja zaradi uporabe interneta in aplikacij:
- V 7. razredu osnovne šole je takih 37 %.
- V 8. razredu 44 %.
- V 9. razredu 54 %.
- V srednji šoli 64 %.
Pomanjkanje spanja je pogostejše pri dekletih kot pri fantih.
Preberite tudi: