Piše: Anadeja Bajzek, dipl. psih.
Delavnica Kritična pismenost je bila ustvarjena z namenom, da osnovnošolce opremimo z znanjem, kako učinkovito presojati vsebine, s katerimi se vsakodnevno srečujejo.
Z napredkom tehnologije se namreč zdi, da je odgovor na vsako vprašanje le en klik stran. Mladi, ki so rojeni v moderni svet, ne le sprejemajo tak način iskanja informacij, ampak je zanje to pogosto primaren način, kako spoznavajo svet. Hitrost, dostopnost, raznolikost in aktualnost virov so le ene izmed pozitivnih lastnosti brskanja po spletu. Vendar je zaradi poplave informacij splet podvržen tudi napakam, napačnim interpretacijam, pomanjkljivi navedbi virov, zavajanju in drugim pastem. Pomembno je, da mladi slednje prepoznajo, da se naučijo preveriti informacije in jih iskati na bolj učinkovit način. Na delavnicah se seznanimo s konceptom lažnih novic ter izkustveno, preko brskanja in preverjanja virov postajamo bolj kritični do vsebin, ki jih spremljamo.
Izkušnje iz izvedenih delavnic kažejo, da skoraj vsi mladi pri šolskem delu uporabljajo splet. Mnogi si pomagajo s stranmi kot na primer Wikipedija, v zadnjem času pa tudi z orodji umetne inteligence, na primer ChatGPT. Opažamo, da se sicer zavedajo, da spletni viri niso popolni, vseeno pa jih raje uporabljajo, kot jih sami imenujejo, »starodobne« alternative.
Bolj konkretno: Če izvajalke vprašamo, kje bi lahko preverili neko dejstvo, je odgovor »v knjigi« čedalje bolj redek.
Učenci informacije pogosto pridobivajo od posameznikov, ki imajo v digitalnem okolju večji doseg, največkrat zaradi velikega števila sledilcev (npr. spletni vplivneži, slavni, športniki…). Prav tako so nekateri tudi sami ustvarjalci – objavljajo in delijo vsebine ter jih komentirajo in všečkajo. Mladi se sicer zavedajo, da obstaja pomembna razlika med mnenjem in dejstvi, vendar pogosto ne poznajo načinov, kako ju ločiti. Prav tako je opaziti, da se zapiranje v informacijski mehurček (kjer se nezavedno izpostavljamo le informacijam, ki potrjujejo naše mnenje ali so v skladu z našimi interesi) začne že v osnovni šoli. Spodbudno je dejstvo, da kažejo veliko radovednost do sveta, kar jih motivira v raziskovanje in širjenje obzorij. Več osnovnošolcev je tudi izpostavilo, da se zavedajo algoritma, ki jim lahko ovira dostop do informacij, ki bi prispevale k izpostavljenosti drugačnim pogledom, nazorom, teorijam, mnenjem.
Mladi priznavajo, da nekaterim lažnim vsebinam nasedejo. Zaradi hitrega razvoja umetne inteligence včasih tudi z orodji za prepoznavo lažnih slik, težko ugotoviti njihovo pristnost, zato se moramo zanašati in razvijati kritično mišljenje.
Najbolj pozitiven odziv opažamo pri pogovoru o zavajajočih fotografijah ter video in avdio posnetkih. Tudi sami večkrat navajajo primere, ko so bili izpostavljeni takim vsebinam, še posebej na platformah TikTok in YouTube. Mnogi tudi priznavajo, da so nekaterim vsebinam nasedli in šele kasneje ugotovili, da gre za prevaro. Učenci hitro osvojijo uporabo orodij, s katerimi lahko preverimo izvor takšnega gradiva. Hkrati pa poudarjamo, da je zaradi hitrega razvoja umetne inteligence včasih tudi s temi orodji težko ugotoviti pristnost vsebin. Pri tem se znova vračamo na pomen kritičnega mišljenja in na presojanje v kontekstu znanja, ki ga učenci pridobivajo (tudi) preko formalnega izobraževanja.
O izvajalki: Anadeja Bajzek, dipl. psih., trenutno študentka na podiplomskem študiju psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Zanima jo predvsem delo z mladimi, pri projektu Odklop sodeluje od leta 2021, druge izkušnje pa se nanašajo na prostovoljsko delo pri študijskih projektih za promocijo duševnega zdravja ter delo z otroki s posebnimi potrebami.
Preberite še: