Piše: Darija Cvetko, foto: Canva
»Kakovostne zgodbe odpirajo prostor, kjer se otroci dobro počutijo, cenijo sebe in življenje. Zaslonske vsebine so tako lahko otrokovo okno v svet umetnosti in hkrati naše okno v otrokov svet.«
– Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija
Otroci in mladostniki, ki sedaj odraščajo, so digitalni staroselci. Bili so rojeni v digitalni prostor in sveta brez zaslonov ne poznajo. Kadar govorimo o digitalnem in zaslonih, družbenih omrežjih, risankah, videoigrah in vsem kar sodi poleg, ni naš namen, da zaslone demoniziramo in digitalne medije označimo kot dežurne krivce za vse slabe navade in težave današnjih otrok in mladostnikov.
Prav tako ne zagovarjamo popolnega izključevanja oz. ukinitve zaslonov. To bi bilo skrajno neživljenjsko in nepraktično, navsezadnje se bodo otroci prej ali slej srečali z zasloni tudi v učne namene.
Kar pa ne pomeni, da prezgodnje in prekomerno izpostavljanje (neprimernim) vsebinam zaslonov nima za otroka in mladostnika negativne učinke.
Če si otroci in mladostniki ne znajo predstavljati življenja brez zaslonov, je toliko večja odgovornost staršev in skrbnikov, da razmislimo, kako bomo v družini upravljali z zasloni. Kot je izpostavila Martina Peštaj: »Če zaslone uporabljamo ustrezno, lahko odlične oddaje navdihujejo, učijo, opogumljajo, informirajo in zabavajo. Pri tem pa je pomembno vedeti, kako posamezne vsebine vplivajo na otroke«.
Medijske vsebine vplivajo na naše razumevanje sveta
Da bi razumeli mlade, se zazrimo v vpliv medijev na nas, odrasle. Poskušajmo se spomniti, katere zaslonske vsebine so zaznamovale naše otroštvo. Morda ste kakšno grozljivko pogledali prezgodaj v otroštvu in zaradi nje niste mogli zaspati. Ste imeli do kakšnih risank odpor iz sebi neznanega razloga? Jaz imam v spominu lik dedka Bedenka iz lutkovne risanke Jajo in Pajo. Takrat sem se dedka Bedenka zaradi ves čas čemernega izraza na obrazu bala, zdel se mi je dobesedno hudoben. Danes na risanko gledam s povsem drugimi očmi.
V Nemčiji so delali raziskavo o vplivu medijskih vsebin na čustva ljudi. V raziskavi je bila skupina, ki je poročala o vplivu filma Žrelo, ki je na gledalce pustil velik vtis (gre za srhljivko, v kateri beli morski pes napada ljudi). Skupina je poročala, da imajo zaradi filma še danes strah pred napadom morskega psa oz. pred plavanjem/ kopanjem v globoki vodi.
Ne moremo zanikati, da imajo medijske vsebine vpliv na naše razpoloženje, čustva in celo razumevanje sveta in sebe. Mladostniki in otroci pa so danes pod vplivom več vsebin, tako po številu, kot vsebini.
Kaj želijo gledati otroci? Kaj mi želimo, da vidijo.
Ključni vprašanji, s katerimi se odrasli, predvsem starši, ukvarjamo sta:
- Kaj želijo gledati otroci?
- Kaj mi želimo, da vidijo?
Otroci velikokrat posegajo po vsebinah, ki so bolj tržne narave in tukaj nastopimo odrasli, da te vsebine preverimo in filtriramo ter se odločamo za vsebine, ki so za otroka ustrezne, tako po starosti kot individualnem razvoju otroka.
Prednost dajmo vsebinam, ki so izobraževalne in imejmo v mislih, da so za otroka že preproste vsebine lahko poučne. Imejmo v mislih, da otroci posnemajo vedenje na zaslonu, da se odzivajo na socialne interakcije in da skozi zaslone gradijo svojo identiteto: kdo sem, kaj znam in zmorem, kakšen je svet okoli mene?
Za predšolske otroke velja, da je njihova pozornost krajša, manj usmerjena in manj nadzorovana. Celovečerne risanke tako niso primerne za predšolske otoke. Mlajši kot je otrok, krajša in preprostejša naj bo risanka. Dogajanje v risanki naj ne bo prehitro, nizanju hitrih sličic, šviganju, bliskanju ipd. otrok ne bo mogel slediti, takšne risanke so lahko senzorično zelo moteče.
Ko gre za knjige, starši to zelo dobro razumemo. Otroku staremu eno ali dve leti ne začnemo brati dolgih knjig brez slik, začnemo s knjigami kartonkami, v kateri je veliko ilustracij. Šele nato preidemo na knjige z manj ilustracijami in ko vidimo, da otrok zmore slediti daljši zgodbi z manj slikami ali celo brez, pričnemo z daljšimi povestmi. Enako logiko uporabimo pri risankah, s to razliko, da počakajmo vsaj drugo leto starosti, preden otroka postopno vpeljemo v svet risank.
Govor je izjemno pomemben pri izbiri risank. Otrok se v predšolskem obdobju uči novih besed, stavkov, pridobiva na slovnični funkcija jezika, zato je pomembno, da je v risanki govor primeren starosti in je kakovosten.
Mediji upravljajo z našimi čustvi: nas pritegnejo, odvrnejo ali prestrašijo. Bodimo pozorni na čustva strahu.
Gre za čustvo, ki ga medijiska vsebina lahko hitro izzove, a se ga otrok zelo težko reši. Otrok lahko doživlja nočne more, nočne groze, strah in odpor do določenih situacij, živali, oseb, vlog, kar lahko traja v odraslo dobo. Kar pomislimo, koliko ljudi ima strah ali pa mu neprijetne občutke povzroča podoba klovna.
Bodimo pozorni, kako se otrok odziva na vsebine in ne izhajajmo iz sebe. Tudi najbolj naiven prizor iz risanke (npr. nekaj se zgodi junaku risanke, ni nujno, da je sam prizor grozljiv), lahko v otroku vzbudi velik odpor in strah. Zato je pomembno, da vsebine gledamo skupaj.
Izbirajte vsebine, ki kažejo prijateljstvo in socialne interakcije, vsebine, ki krepijo moralni razvoj (otrokovi starosti primerno učijo, kaj je prav in kaj narobe), sodelovanje in vsebine, ki krepijo razvoj empatije. Naj omenimo, da to niso nujno vedno junaki, ki rešujejo svet, lahko gre za preproste vsakodnevne, življenjske like, ki premagujejo vsakodnevne izzive, kot je, kako pravilno obuti čevlje.
Velikokrat starši potožimo, kako so bile risanke našega časa lepše in bolj prijazne. Takšne risanke so tudi danes, le poiskati jih je treba. Pomembno je, da previdno izberete kanal oz. medij, ki nudi vsebine. Na youtube ni uredniške ekipe, ki bi jo sestavljala razvojni psiholog, logoped, pedagog ali druge strokovnjake, ki z več vidikov ocenijo ustreznost risanke, izberejo primeren slog jezika. Izbirajte torej tiste medije in kanale, ki imajo uredniški odbor, ki skrbno odloča, kaj je primerno za otroke glede na starost.
Tukaj preverite kakovostne spletne vsebine, razporejene po starosti otroka in mladostnika.
Normalno je tudi, da bodo današnje risanke vendarle do določene mere drugačne od risank iz časa, ko smo bili otroci mi. Na primer, sodobna risanka bo prikazovala očeta samohranilca, razširjeno družino, v kateri si bratje in sestre niso v krvnem sorodu ali pa življenje fanta na invalidskem vozičku. Risanke so danes sigurno bolj neposredne in naslavljajo številne situacije znotraj družine in družbe.
Risanke naj ne vsebujejo cinizma, sarkazma in ironije, saj jih predšolski otroci ne prepoznajo in ne razumejo.
Ko razmišljamo, kakšne risanke izbrati, upoštevajmo sledeče:
- otrokom so zanimive vsebine, ki jih razumejo,
- izbirajte vsebine glede na starost otroka in njegovo razvojno stopnjo (ta je individualna),
- izbirajte različne žanre vsebin (risane, animirane, lutke, ipd.),
- vsebine so in naj bodo kot iztočnica za pogovor in premislek (tudi o težkih temah),
- izbirajte vsebine, skozi katere se bodo otroci počutili vredne, kompetentne, varne in samostojne,
- Izbirajte vsebine, pri katerih so otroci v središču, v smislu, da so zgodbe podane z vidika otrok, prikazujejo stvari, ki so pomembne otrokom in poudarjajo sposobnost otrok, jih opogumljajo.
Skupno gledanje vsebin je neprecenljivo za naš odnos z otrokom, saj krepi medsebojno povezanost skozi skupno izkušnjo, pomaga pri razumevanju medijskega jezika, pomaga pri razumevanju vsebine in utrjuje skupne vrednote. Pri uporabi zaslona imejte v obziru tudi časovne smernice pediatrov.
Vir:
- Martina Peštaj: Prenos smernic za uporabo zaslonov v prakso, webinar: Predšolski otroci in zasloni, november 2023, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
Preberite tudi: