Vir: Ministrstvo za zdravje RS
Ministrstvo za zdravje pričenja nacionalno medijsko akcijo o digitalnih odvisnostih, s katero opozarjamo na vse pogostejše težave, ki jih povzroča prekomerna in neustrezna uporaba digitalnih naprav med otroki in mladostniki, ter spodbujamo razmislek o zdravih digitalnih navadah v družinah, šolah in skupnostih.
V Sloveniji v zadnjih letih zaznavamo vedno več izzivov na področju nekemičnih zasvojenosti, še posebej digitalnih, ki pri otrocih in mladostnikih predstavljajo vse pomembnejše javnozdravstveno tveganje. Digitalne naprave so postale sestavni del vsakdanjika, prinašajo številne priložnosti za učenje, povezovanje in ustvarjalnost, a hkrati tudi tveganja, če njihova uporaba ni uravnotežena z drugimi pomembnimi aktivnostmi ter prilagojena starosti in razvojnim značilnostim otrok.
Pretirana uporaba družbenih omrežij, videoiger, spletnih vsebin in iger na srečo, pogosto povezana z razvojno občutljivostjo mladih, vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje ter lahko vodi v resne posledice: od motenj spanja, težav z vidom, slabše koncentracije in drugih kognitivnih funkcij, pomanjkanja gibanja in nezdrave prehrane do duševnih stisk, kot so depresija, anksioznost, samomorilnost, spletno nasilje in občutek osamljenosti.
Širše raziskave kažejo, da se je trend poslabšanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov v zadnjih letih še okrepil, tudi zaradi vse pogostejše uporabe sodobnih digitalnih naprav – pametnih telefonov, tablic in računalnikov – tako v šoli, prostem času kot domačem okolju. Spremembe v digitalnih navadah vplivajo na način življenja mladih, njihovo socialno povezanost, samopodobo in zdravje.
Izberi sebe, ne zaslona
V odgovor na te izzive Ministrstvo za zdravje začenja nacionalno medijsko akcijo o digitalnih odvisnostih, katere cilj je povečati prepoznavnost problematike, spodbuditi zdrave digitalne navade ter okrepiti razumevanje tveganj, ki jih lahko prinese prekomerna in neustrezna uporaba digitalnih naprav.
Digitalne naprave so del sodobnega življenja, a kadar uporaba preseže zdrave meje, lahko povzroči številne težave – od motenj spanja, slabše pozornosti, manj gibanja, slabših prehranskih navad, tesnobe, depresije, spletnega nasilja do socialne osamljenosti. Akcija nagovarja k razmisleku o zdravih digitalnih navadah v družinah, šolah in skupnostih. S sloganom Izberi sebe, ne zaslona sporočamo, da je posameznik in njegova dobrobit ter zdravje v ospredju ter da mu moramo dati prednost pred uporabo digitalnih zaslonov.
Vpliv digitalnih zaslonov na zdravje
Prekomerna uporaba družbenih omrežij, videoiger, spletnih vsebin in iger na srečo je pogosto povezana z razvojno občutljivostjo mladih, vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje ter lahko vodi v resne posledice: od motenj spanja, težav z vidom, slabše koncentracije in drugih kognitivnih funkcij, pomanjkanja gibanja in nezdrave prehrane do duševnih stisk, kot so depresivne motnje, socialna anksioznost, samomorilnost, spletno nasilje in občutek osamljenosti. Z nadaljevanjem problematičnega vedenja se lahko razvije tudi zasvojenost.
Širše raziskave kažejo, da se je trend poslabšanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov v zadnjih letih še okrepil, tudi zaradi vse pogostejše uporabe sodobnih digitalnih naprav – pametnih telefonov, tablic in računalnikov – tako v šoli, prostem času kot domačem okolju. Spremembe v digitalnih navadah vplivajo na način življenja mladih, njihovo socialno povezanost, samopodobo in zdravje.
Podatki raziskav Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so razmere zaskrbljujoče tudi pri nas. Po raziskavi HBSC (Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, NIJZ, 2023) skoraj četrtina (23,5 %) mladostnikov vsak dan ali skoraj vsak dan igra video- ali spletne igre, več kot 57 % pa jih za to porabi dve do tri ure ali več dnevno. Kar 9 % mladih poroča o znakih zasvojenosti – nezmožnost prenehanja igranja, prikrivanje, zanemarjanje drugih aktivnosti in konflikte, slabše emocionalno odzivanje in druge.
Delež mladih z znaki problematične uporabe družbenih omrežij se je od leta 2018 pomembno povečal in je najvišji pri 13-letnikih (11 %), pogostejši pri dekletih kot pri fantih. O tem, da so bili žrtve spletnega trpinčenja vsaj enkrat v zadnjih mesecih, poroča 17 % otrok in mladostnikov, odstotek je najnižji med 17-letniki. Po podatkih raziskav ATADD (2024) in ESPAD (2025) jih je med 15- in 19-letniki kar 57 % poročalo, da igra športne stave v spletnih okoljih, večinoma fantje, čeprav so te dejavnosti za mladoletne prepovedane.
Cilji akcije
Z akcijo MZ sporoča, da je posameznik in njegova dobrobit ter zdravje v ospredju ter da mu moramo dati prednost pred uporabo digitalnih zaslonov. Zato želimo:
- dvigniti zavedanje o tveganjih glede prekomerne uporabe digitalnih zaslonov,
- spodbuditi zdrave digitalne navade in družinske dogovore,
- okrepiti razumevanje tveganj, ki jih lahko prinese prekomerna in neustrezna uporaba digitalnih naprav,
- informirati kdaj in kje poiskati strokovno pomoč,
- usmerjati v alternativne, aktivne oblike preživljanja prostega časa.