S prim. Cevcem se je pogovarjal Franc Zalar, podpredsednik društva
Pogled na prehojeno pot
V tridesetletni zgodbi o uspešnem delovanju so Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vodili trije predsedniki, bolj natančno dva predsednika in predsednica. To so: ustanovitelj, prvi predsednik in večletni častni predsednik prof. dr. Josip Turk, dr. med., od ustanovitve do leta 2004, prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., v obdobju od 2004 do 2009. Od leta 2009 dalje društvo vodi prim. Matija Cevc, dr. med. Aktualnega predsednika je uredništvo revije zaprosilo za pogovor z željo, da se posebej ozre na obdobje zadnjih 10 let. Srčno se je odzval vabilu.
Z njim se je pogovarjal Franc Zalar, tudi sam med dolgoletnimi člani vodstva društva, med drugim tudi dolgoletni predsednik ljubljanske podružnice, direktor društva in sedanji podpredsednik.
Ali danes kako drugače gledate na pomen ustanovitve društva kot pred 30 leti?
Vedno znova se v mislih vračam k pobudniku in ustanoviteljem društva. Z vsako aktivnostjo društva, z velikim ponosom rečem našega društva. Ideja o ustanovitvi društva za preventivo bolezni srca in žilja pridobiva svojo, zdaj že zgodovinsko vrednost. Za takimi idejami vedno stojijo vizionarji. Posejali so seme, ki bogato rodi vsako leto, že 30 let. Kljub temu, da kakšno leto pogoji niso obetali ravno najboljše žetve. Zato uvodoma še enkrat velika zahvala prof. dr. Josipu Turku, dr. med., in soustanoviteljem. Eden od njih, primarij Boris Cibic, dr. med., je z nami kot podpredsednik vseh 30 let. Moj globok poklon obema. In seveda številnim posameznicam in posameznikom, ki so oziroma še sooblikujejo naše društvo, posamezne podružnice in tudi našo revijo. Zdi se mi, da lahko šele zdaj, po več desetletjih, razumemo vizionarstvo tistih, ki so videli mnogo naprej. V marsičem so tudi nam odprli oči.
Kako se vi spominjate začetkov?
Lahko rečem, da društvo spremljam od ustanovitve naprej, bolj aktivno pa sem vpleten v delo z izvolitvijo za predsednika. Vsekakor so ustanovitelji zajeli veter s polnimi jadri. Od takrat se pri nas vedno več govori o preventivi in o zdravem življenjskem slogu, pa ne samo v našem društvu. Prepričan sem, da je pobuda naših ustanoviteljev posejala seme in spodbudila tudi druge k aktivnemu delovanju. Posebej me veseli, da imamo vse več nevladnih organizacij, da preventiva dobiva večjo težo tudi v uradni zdravstveni politiki, vse več je ljudi, ki resnično živijo vse bolj zdravo. Mislim, ali pa se s tem samo tolažim, da ni heroja, ki bi se spomnil vseh številnih aktivnosti društva in podružnic. Praktično smo v teh tridesetih letih segli v vse konce Slovenije. In tudi čez meje, saj se povezujemo tudi na mednarodni sceni. Še dobro se spominjam odzivov v javnosti in navdušenja, ko je društvo začelo javno predstavljati svoje ideje in vizije. Že tu bi omenil veliko razstavo o srcu, nekaj let po ustanovitvi društva, in množice obiskovalcev tega zgodovinskega dogodka.
Svoj program je društvo zastavilo zelo široko in ga tudi uspešno udejanjalo. Nastala je naša revija, vsakoletne razstave, luč sveta so zagledale knjige o zdravem življenjskem slogu in mnoge brošure, zgibanke, pa preventivne meritve, pohodi. Skratka, zgodovina društva je res bogata in imamo kaj pokazati.
30 let je doba, v kateri je že mogoče opaziti pomembne spremembe. Kako se to odraža v preventivi bolezni srca in žilja pri nas?
Skoraj bi lahko rekel, da sta obdobji pred ustanovitvijo društva in današnje, po 30 letih, zelo težko primerljivi. Ljudje gledamo na zdravje povsem drugače – prepričan sem, da tudi po zaslugi delovanja našega društva. Večina dobro pozna dejavnike tveganja za bolezni srca in žilja ter tudi druge kronične nenalezljive bolezni. Samo za ilustracijo naj omenim dve področji: gibanje in rekreacijo. Iz dneva v dan se povečuje število rekreativcev, povsod srečujemo sprehajalce, pohodnike, kolesarje, plavalce … Pomemben dejavnik tveganja je tudi zdrava prehrana. Nič več ne iščemo najboljših gostiln s tehtnico v roki, kot se je to dogajalo nekoč.
Vse bolj poznamo pomen zdrave prehrane, sadja, zelenjave, zmanjšujemo nezdrave maščobe, manj solimo. Morda se bo to slišalo malo domišljavo ampak vseeno, prepričan sem, da je naše društvo pomembno prispevalo k temu, da se je umrljivost zaradi srčnega infarkta med Slovenci v zadnjih 30 letih znižala za več kot 50 %.
Seveda moram tudi ob takem pregledu sprememb in uspehov poudariti, da z doseženim v preventivi nikoli ne smemo biti zadovoljni. Vedno smo lahko še boljši. Moti me, da še vedno razmeroma veliko ljudi kadi. Statistika pravi, da moram posebej opozoriti, da se delež kadilk med mladimi ženskami celo povečuje. Kot družba imamo še vedno preveč toleranten odnos do tveganega pitja alkohola, hiter življenjski ritem nas še preveč sili v naročje hitre prehrane. Življenjski ritem prinaša vse več stresa, ki je že postal bistveno večji dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, kot je bil v časih ob ustanavljanju društva. Verjetno se bomo v prihodnje morali usmeriti tudi na »preventivo okolja«, saj se vse bolj kaže, kako škodljiva za srčno-žilne bolezni je onesnaženost delovnega in bivalnega okolja. Pod onesnaženostjo delovnega okolja pa razumem tudi psiho-fizične obremenitve, nenaraven ritem dela, podaljševanje delovnega časa, ki ga je najbolj razkrilo obdobje korone, ko se je delo preneslo tudi na dom in tako nimamo več normalnega delavnika.
Res pa je, da se posamezniki običajno zavemo svoje ranljivosti, žal, šele takrat, ko strela udari v nas ali okoli nas. Skratka, takrat, ko zbolimo, ali ko zbolijo naši bližnji. Včasih pa šele, ko se jim primeri kaj zelo hudega ali celo najhujše.
Ob tej priložnosti bi rad spomnil tudi na velik napredek medicinske in farmacevtske stroke v tem obdobju. Danes vemo neprimerno več kot pred leti. Medicinska doktrina se, lahko rečem, spreminja zelo revolucionarno. In vsi kazalci kažejo, da se napredek znanosti ne ustavlja. Na našo srečo. Nikakor pa se ne smemo zanašati na to, da bo medicina uspevala popravljati prav vse naše nezdravo ravnanje. Torej tako kot takrat, je tudi danes od vsakega posameznika odvisno zelo veliko, medicina, farmacija in druge stroke so nam tu lahko le v pomoč. Prav tu pa ostaja poslanstvo društva za zdravje srca in ožilja Slovenije enako. Ozaveščanje članstva in vsega prebivalstva o dejavnikih tveganja in o načinu, kako obvladovati te dejavnike in tudi o nujnosti zdravljenja.
Društvo ste vodili ob dvajseti obletnici ustanovitve in ga pripeljali do naslednje okrogle obletnice. Kako ocenjujete to obdobje?
Kdo bi si mislil, da je minilo že več kot deset let. V tem času se je veliko dogodilo, veliko spremenilo, mi smo postali modrejši (da ne uporabim kakšne bolj obrabljene besede, ki se začenja s črko s). Na vsebinskem področju delovanja bi rad spomnil na številne nove programe, nove ideje, ki so zaznamovale to obdobje in postale stalnice v delovanju društva. Uvedli smo kar nekaj novih preventivnih meritev, kot sta enokanalski EKG in gleženjski indeks. V tem obdobju smo v splošno ozaveščanje vpeljali področje atrijske fibrilacije, srčnega popuščanja, možganske kapi, periferne arterijske bolezni in druge. Praktično vsako leto smo predstavili kakšen nov projekt. Vsi so pomembni in odkrivajo nova poglavja v preventivi bolezni srca in žilja. Če smo včasih vse gradili na svetovnem dnevu srca, smo se danes že navadili na dneve, tedne ali celo mesece na primer: žil, hipertenzije, tromboze, možganske kapi … Sem pa ponosen, da smo v Sloveniji z organizacijo prireditev ob svetovnem dnevu srca med začetniki v svetovnem merilu, danes je to gibanje praktično zajelo že večino planeta. V srčiki vseh teh projektov je, ponovno poudarjam, ozaveščanje članstva in prebivalstva. Med številnimi novimi projekti, na katere smo upravičeno ponosni, ima posebno mesto Srček Bimbam. Prijazno uči otroke zdravega načina življenja.
Seveda smo nekatere projekte tudi opustili ali jih bili primorani opustiti. Glavno besedo so pri tem imela denarna sredstva oziroma stroški, ki jih društvo ni več zmoglo. Kot primer navajam včasih vsakoletni koncert Melodije za srce.
V celoti lahko ocenim, da je bilo društvo v tem obdobju uspešno. Res pa je, da smo včasih preživljali tudi kakšna boleča obdobja, ki so nas prisilila, da smo se prilagajali novim družbenim stvarnostim in se s tem tudi krepili. Danes zelo dobro vemo, da brez dobro pripravljenih projektov ne moremo priti do sredstev niti na občinski, kaj šele na državni ali evropski ravni. Naučili smo se povezovanja z drugimi nevladnimi organizacijami, doma in v tujini, ohranjamo tesno vez s slovensko medicinsko stroko.
Znaten del sredstev za svojo dejavnost pridobimo z razpisi, za kar so potrebne vedno nove ideje, temelječe na stroki, in prepoznavnost organizacije v javnosti. Naj samo spomnim, da smo ustanovili Mrežo nevladnih organizacij 25×25 predvsem z namenom, da bomo skupaj z drugimi močnejši na področju zagovorništva. Kaj kmalu smo spoznali, da moramo okrepiti naše sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja in začeli pripravljati zdaj že dobro uveljavljene novinarske konference, na katere redno vabimo uveljavljene slovenske strokovnjake.
Obdobje smo zaznamovali z organizacijo odmevnih strokovnih posvetov in okroglih miz. Močno smo poglobili sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami. Naj omenim Zvezo društev diabetikov Slovenije, Združenje bolnikov s cerebovaskularno boleznijo (CVB) Slovenije, Spominčico, Koronarni klub Ljubljana in še mnoge druge.
Kako pa ocenjujete sodelovanje z gospodarstvom?
Z eno besedo: odlično. Prepoznavamo skupne interese in v obojestransko zadovoljstvo ter ob upoštevanju visokih etičnih norm (kodeksov) odpiramo vedno nova poglavja, zanimiva tako za paciente kot tudi medicinsko osebje. Z nami so podjetja z različnih področij, od farmacije, do trgovine, bank, zavarovalnic in drugih. Mnoga od njih skozi nas dokazujejo svojo družbeno odgovornost.
Kaj pa lastna dejavnost pri pridobivanju sredstev?
Manj je klasičnih oglasov v reviji, bistveno več je aktivnosti v posvetovalnici za srce. Tu so v prvi vrsti preventivne meritve v potrošniških centrih, meritve za zaposlene in seveda meritve za splošno populacijo. Vsekakor t. i. lastna dejavnost pomembno prispeva k uspehu in prepoznavnosti društva.
Kako ocenjujete prepoznavnost društva v mednarodnem prostoru?
Društvo je s svojimi programi že zdavnaj preseglo meje naše države. Poznajo nas tako v Evropski mreži za srce kot v Svetovnem združenju za srce in v mnogih nam sorodnih nacionalnih organizacijah. V sodelovanju z njimi se krepimo, dobivamo nove ideje, upam, da kašno idejo dobijo tudi drugi od nas. Sam sem dva mandata sodeloval tudi v vodstvu Evropske mreže za srce. Za pomoč pri organiziranju podobnega društva, kot je naše, so se na nas obrnili tudi predstavniki iz soseščine in smo jim seveda z velikim veseljem pomagali.
Kako gledate v prihodnost?
Z velikim optimizmom in veseljem, da bomo lahko v društvu naredili še kaj dobrega za naše prebivalstvo. Izkušnje preteklosti nas krepijo in navdajajo z voljo tudi za prihajajoče čase, ki najbrž ne bodo lažji, še več, zahtevali bodo še hitrejše prilagajanje in še več novih idej. Saj veste, korona je prišla, naredila velik pretres in veliko škode, a bo tudi prešla oziroma jo bomo obvladali, bolezni srca in žilja ter druge kronične nenalezljive bolezni pa bodo ostale kot hud kamen za vratom razvite družbe. Prav obdobje korone je pokazalo številne dodatne izzive in nam ponudilo možnost za nadgradnjo dosedanjih oblik delovanja – kar je dobro.
Dovolite mi, da se ob 30-letnici ustanovitve društva še posebej zahvalim. Zahvalim vsem, ki so društvo postavili v slovenski prostor, vsem, ki so na tak ali drugačen način s prostovoljnim delom prispevali svoj kamenček v mozaik uspehov enega bolj prepoznavnih preventivnih društev pri nas. Zahvaljujem se vsem zaposlenim v društvu, ki so s svojim delom prispevali izjemno veliko ne samo k pričakovanim rezultatom dela, ampak mnogo več.
Hvala vsem in hvala mojim ožjim sodelavcem, podpredsednici, direktorici in podpredsednikoma. Mislim, da smo v tem obdobju dostojno nadaljevali delo predhodnikov, predvsem pa ustanoviteljev prof. dr. Mirana F. Kende, prim. Borisa Cibica in pobudnika ter vzornika prof. dr. Josipa Turka.
Najlepša hvala za pogovor in uspešno delo še naprej.
Preberite tudi
Pogled nazaj in vztrajno naprej, na poti zdravja in zdravih src