Piše prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
V življenju človeka pomeni tridesetletnica pomemben življenjski preskok, saj ob tem jubileju preidemo v zrelo življenjsko obdobje. Zdi se, da nekaj takega velja tudi za življenje društev.
Če hoče društvo preživeti in se tudi razvijati, se mora ves čas ozirati nazaj in preverjati svoje delovanje, kaj je bilo dobro, kaj je bilo slabo, kaj bi se dalo narediti bolje. Naši ustanovitelji in vzorniki, kot so prof. Turk, prim. Cibic, prof. Kenda, so delali prav to. Zato so vedno našli prave izzive in zlasti poti za njihovo razrešitev.
Tudi v trenutnem vodstvu Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije se ob tridesetletnici oziramo na preteklo pot in ocenjujemo, kaj smo v teh letih storili prav in kaj morda tudi narobe. Zdi se, da smo v društvu kar uspešno sledili izzivom časa in razvoju družbe s tem, da smo v naše delovanje in aktivnosti uvajali nove projekte, ki so bili aktualni in so dejansko odgovarjali izzivu časa. Zato smo uspešno in učinkovito prešli v zrelo dobo delovanja.
Tako smo se med prvimi lotili vprašanja onesnaženosti okolja (tudi delovnega), težav, ki jih povzroča ihtav sodoben način življenja, ki vse meri v milisekundah. Pokazali smo na zapeljivosti in nevarnosti, ki jih, zlasti mladostnikom, povzročajo ekrani in digitalni mediji, lotili smo se debelosti in prekomerne prehranjenosti med odraslimi in med mladino. Med prvimi smo opozarjali, da zaradi novih bolezni, kot je npr. kovid, ne smemo zanemarjati ali celo pozabiti na kronične bolezni. Lotili smo se tudi problematike osveščanja bolnikov in pomena njihovega sodelovanja v postopkih zdravljenja.
Želeli smo dopolniti zakonodajo, ki bi poudarila pomen opolnomočenosti in zlasti odgovornosti vsakega posameznika za njegovo zdravje – na tem področju zagovorništva pa žal nismo bili uspešni in smo še daleč od zaželenih ciljev. To bo vsekakor izziv za prihodnost. Enako se je zgodilo tudi z našimi pobudami za izboljšave v predpisih, ki se nanašajo na kakovost v zdravstvu – velika in pomembna izziva, ki se ju bomo morali v naslednjih letih lotiti z več ognja. Tudi dolgotrajna oskrba sodi sem.
Morda se bo kdo vprašal, kaj imajo ta področja opraviti s preventivo. Odgovor je seveda na dlani – brez sodelovanja in opolnomočenosti bolnikov ne more biti nobeno preventivno delovanje uspešno in učinkovito. V kolikor ne bomo skrbeli za kakovost prav tako ne. Dolgotrajna oskrba starejših in ranljivih oseb pa je že sama po sebi preventiva.
V zadnjih tridesetih letih so vzniknila, pa tudi poniknila, številna društva in nevladne organizacije, ki so se posvečale zdravju in preventivi. Večkrat sem se spraševal, zakaj so te organizacije tako »pokvarljivo« blago. Prepričan sem, da je bila za vsa ta društva usodno to, da niso imeli dolgotrajne vizije in niso stalno preverjali, kje v slovenskem prostoru je njihovo mesto ter kako iti naprej. K sreči te napake v našem društvu nismo naredili. Zato, vsaj jaz tako čutim, v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije uspešno in z veliko zagnanostjo delujemo na področju vse Slovenije. Naša velika kakovost in moč pa je tudi prepoznavnost.
Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi imeli dejavnih področnih organizacij s predanim članstvom, ki s svojim delom in zgledom prispevajo k uspešnemu izpeljevanju poslanstva društva.
Preberite še:
Intervju s prim. Matijo Cevcem ob 30. obletnici delovanja društva
Pogled nazaj in vztrajno naprej, na poti zdravja in zdravih src