Piše: Darija Cvetko
O tem, kdaj je odsvetovana uporaba tehnologije, smo pisali že v prispevku Predšolski otroci in zasloni: koliko časa, kdaj da in kdaj ne.
Izpostavili bi še sledeče: Odsvetuje se uporaba zaslonov med obroki oz. hranjenjem. Pa to ne velja samo za otroke, temveč vse. Spodaj preberite, zakaj uporaba zaslonov in obroki ne grejo skupaj pri predšolskih in šolskih otrocih.
Zakaj je uporaba zaslonov med jedjo lahko problematična?
Hranjenje, pri katerem je okoli nas veliko motenj je nasprotno premišljenemu oz. zavestnemu hranjenju. Ko smo z mislimi drugje, se težko osredotočimo na izkušnjo hranjenja, medtem ko pri zavestnem hranjenju hrano zavestno doživljamo skozi čim več čutil in smo bolj pozorni, kdaj nastopi sitost.
Otroci, ki skupaj s starši jedo za mizo in ne uporabljajo zaslonov, razvijejo boljši besedni zaklad, so med seboj bolje povezani in bolje utrjujejo družinske vrednote.
Tisti, ki jedo premišljeno, kar pomeni, da svojo pozornost namenijo izkušnji hranjenja, na splošno bolj uživajo v hrani, se pogosto počutijo zadovoljni z manj hrane, imajo manj prebavnih težav (deloma zato, ker hrano bolje prežvečijo) in so bolj v stiku s tem, kaj se ob hranjenju dogaja v njihovem telesu.
Ob motenem hranjenju lahko pojemo tudi za 20 % več, kot bi sicer.
Statistični podatki kažejo (velja za Ameriko, a najbrž v Sloveniji ni veliko drugače), da če med obrokom gledate televizijo, lahko pojeste tudi do 20 % več kot bi bilo potrebno. Enako velja za hranjenje ob branju časopisa ali knjige, brskanju po telefonu, ne glede na to, ali jeste obrok ali prigrizek. Če se na tak način prehranjujemo dlje časa in pojemo preveč, lahko to prispeva h kopičenju odvečnih kilogramov.
Obroke jejte za mizo
Eden od nasvetov je, da jemo za mizo. Ko jemo za mizo, bodimo v prostoru, ki je za to namenjen, saj v njem ni toliko motečih dejavnikov. To sta navadno kuhinja ali jedilnica. Če jemo na kavču v dnevni sobi, bomo samodejno posegli po daljinskem upravljalniku in prižgali televizijo.
Družina naj ima vsaj en skupen obrok v dnevu
Vemo, da imajo družinski člani vsak svoj ritem hranjenja, ki jih prilagajajo svojim obveznostim. Pa vendar poskušajmo imeti vsaj en skupen obrok v dnevu. Hranjenje naj bi bila družabna izkušnja. Raziskave kažejo, da imajo otroci v družinah, v katerih člani jedo skupaj vsaj enkrat na dan, boljši besedni zaklad (pri hranjenju brez zaslonov se več pogovarjamo), so med seboj bolje povezani (večja je vpetost v dnevne dogodke vseh družinskih članov) in bolje utrjujejo družinske vrednote.
Hranjenje predšolskih otrok in zasloni
Če majhni otroci ob hranjenju gledajo na zaslone, zamudijo priložnost za raziskovanje hrane (povezava med videzom, okusom, teksturo in vonjem različnih živil, odziv na hrano v ustih) in prav tako spregledajo signale sitosti.
Obroki naj bodo raje čas za povezovanje; lahko se z otrokom pogovarjamo o tem kar je, mu hrano približamo na njemu zabaven način, posebej, če uvajamo nova živila.
- zajček grizlja korenček,
- poslušaj, kako rdeča paprika hrustlja med zobmi, je slana, kisla, sladka ali grenka?
- kaj je mehkeje: sredica kruha ali skorja? Pokaži, kako močne zobke imaš. Bodo kos kruhovi skorji?
Kako pa v restavraciji
Smernice opisujejo idealno situacijo. Otroka, ki mirno sedi za mizo in lepo je. Vemo, da ni vedno tako, otrokom je hranjenje precej dolgočasno opravilo, sploh, če jih nekje čaka igra. Nemirni in neješči otroci zaradi dolgočasja pa pri starših povzročijo nejevoljo. Posebej, ko smo na očeh javnosti, kot je recimo restavracija. In kaj lahko naredimo tam?
Namesto zaslonov, lahko otroka zamotimo s knjigo, kakšno igračo, ki je že nekaj časa ni videl ali z besedno igro, pri kateri otrok pokaže na predmet v svoji okolici, mi pa o predmetu pripovedujemo zgodbo (na primer: Ta stol je sestavil mizar, ki živi za devetimi gorami in ima ogromne oči. Te zanima, zakaj ima ogromne oči? Zgodbo nadaljujemo. To rdečo papriko je posadila babica Metka, pri tem pa je uporabila žlico namesto lopate. Želiš vedeti, zakaj? Zgodbo nadaljujemo.)
Res da tudi v tem primeru otroka zamotimo in ni pozoren toliko na to, kaj je in koliko poje, a vsaj nismo ga navadili, da se hrani ob zaslonu. Sčasoma bo pričel uživati v družinskih pogovorih in ne bo ga potrebno dodatno animirati z zasloni.
Starši smo vzor otrokom
Kot starši se moramo opomniti, da smo otrokom vzor. Torej, če mi med jedjo brskamo po telefonu, potem bodo to kasneje počeli naši otroci in tak vzorec prenašali na svoje otroke. Ko gre za otroke, dejanja govorijo več kot besede.
Seveda to ne pomeni, da si nikoli ne privoščimo obroka ob branju časopisa, knjige ali prigrizka na kavču. A naj bo to (vsaj pred otroci) bolj izjema, kakor pravilo. Veliko staršev je namreč potožilo, da otroci brez zaslona (pametni telefon ali tablica) sploh ne želijo sesti k mizi ali jesti. Vsekakor je bolje takšno vedenje preprečiti, kakor ga popravljati.
Dober tek in prijeten pogovor, če obedujete v družbi.
Četudi je obrok uravnoteženo sestavljen, ga bomo pojedli več, če uporabljamo zaslone, saj nismo toliko pozorni na občutek sitosti. Nič drugače ni pri otrocih.
Preberite še: