Telovadba s palico v gozdu
Oglejte si vaje s palico, ki smo jih opravili na sprehodu v gozdu.
Evropski dan osveščanja o možganski kapi 2020
Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Možganska kap – en sam trenutek v življenju prizadetega, se spremeni v vseživljenjsko skrb in iskanje rešitev v vsakdanjem življenju.
Telovadba med sprehodom
Oglejte si primere, kako lahko že med sprehodom opravimo vadbo za moč, gibljivost in ravnotežje.
Dobre novice – piše Aleš Blinc
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. je zbral nekaj zanimivih ugotovitev medicine in spoznanj raziskav. Preverite, kaj dobrega se je zgodilo v medicini.
Zmanjševanje tveganj in prva pomoč
Tečaji temeljnih postopkov oživljanja, ki jih sicer izvajamo na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, so namenjeni za pomoč odraslim in za pomoč dojenčkom in otrokom. Za vas na kratko najpomembnejši ukrepi.
Kako hitro naj hodimo?
Znani ameriški zdravnik dr. Keneth Cooper priporoča tistim, ki jim je hoja glavno vadbeno sredstvo za zdravje in dobro počutje, da opravijo vsak dan 3 km dolgo pot v 24 do 30 minutah.
Zdrav življenjski slog prinese dodatno desetletje življenja brez kroničnih bolezni
Ljudje, ki ne kadijo, se redno gibljejo, se zdravo prehranjujejo, največ zmerno uživajo alkohol in ohranjajo primerno telesno težo, lahko v povprečju pričakujejo, da bodo 10 let dlje živel brez kroničnih bolezni.
Koristi hoje z dopolnilnimi nalogami za človekov organizem
Hoja blagodejno deluje na ves organizem, ko jo izvajamo kot vzdržljivostno nalogo (aerobna oblika vadbe), ki traja vsaj pol ure. Z raziskovanjem je bilo potrjeno, da pri hoji deluje in sodeluje kar 54 večjih in manjših mišic.
Zdravi možgani v zdravem telesu
Pogosto se izgovarjamo, da ob koncu napornega delovnega dne nimamo časa poskrbeti za lastno zdravje. Že preprosta odločitev za hojo po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, ali pa izbira obroka, bolj bogatega z zelenjavo kot mesom, sta korak v pravo smer.
Nekaj preprostih sprememb za močno in zdravo srce
Vsaj 80 % prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja bi lahko preprečili, če bi se izognili glavnim dejavnikom tveganja za njihov nastanek: kajenju, nezdravemu načinu prehranjevanja, telesni nedejavnosti, škodljivemu uživanju alkohola ter v svoj vsakdan vključili vsakodnevno sproščanje za preprečevanje stresa.