Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Ena oseba od štirih odraslih po svetu utrpi možgansko kap. Približno 30% le-teh jo doživi v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili. Možganska kap ostaja urgentno stanje tudi med epidemijo COVID-19.
Nikoli ni preveč obveščanja o tem, kako preprosto in zanesljivo prepoznamo znake možganske kapi s pomočjo besede GROM. Kadar opazimo vsaj enega od teh znakov, ukrepajmo, ne odlašajmo, ampak poiščimo zdravniško pomoč. Ne čakajmo, saj v primeru možganske kapi ne bo bolje, če ne bomo ukrepali. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo s trombolizo (topljenje strdkov) – vendar ne pozneje kot 4,5 ure po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni – je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti.
G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)
O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
M – minuta, čas (takoj pokliči 112!)
Več kot tretjina vseh možganskih kapi se pojavi pri ljudeh, ki se ne gibljejo dovolj
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, UKC Ljubljana poudarja, da je najpomembnejša preventiva, zdrav način življenja od mladih nog dalje. Letošnje geslo Svetovnega dneva možganske kapi je »Pridruži se gibanju«, saj z zdravim načinom življenja lahko bistveno zmanjšamo tveganje za možgansko kap v odrasli dobi in ne postanemo eden od 4 odraslih, ki jo bo doživel.
Več kot tretjina vseh možganskih kapi se pojavi pri ljudeh, ki se ne gibljejo dovolj – 20 do 30 minut zmerne telesne dejavnosti petkrat/teden, bo zmanjšalo tveganje. Zaradi bolezni in nevarnosti širjenja bolezni COVID-19 ne opuščajmo redne telesne dejavnosti, prilagodimo jo svojim možnostim in upoštevajmo higieno rok, razdaljo, nosimo maske oziroma upoštevajmo vse ukrepe NIJZ in vlade RS.
Četrtina vseh možganskih kapi je povezana z nezdravim načinom prehranjevanja. Priporočljiva je prehrana z veliko svežega sadja in zelenjave, doma pripravljenimi, zdravimi obroki. Najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap na katerega lahko vplivamo je visok krvni tlak. Tega običajno ne čutimo, čutijo pa ga naše žile in srce, zato so zelo pomembne redne kontrole in pa zdravljenje, čim ugotovimo, da je tlak povišan. Pomemben dejavnik tveganja je tudi nereden ritem srca oziroma atrijska fibrilacija – v takem primeru je potrebno obiskati zdravnika.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob Svetovnem dnevu možganske kapi pripravilo novinarsko konferenco, katere glavni namen je ozaveščanje najširše javnosti. Čim več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele.
V torek, 20. oktobra od 10. do 13. ure bo na Prešernovem trgu osrednja prireditev, ki jo organiziramo skupaj z Združenjem bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. Pridružila se nam bo tudi Zveza društev diabetikov Slovenije. Osebe s sladkorno boleznijo imajo večjo možnost, da doživijo možgansko in srčno kap, večja je tudi možnost za nastanek kronične ledvične bolezni in za zaplete, kot sta diabetična slepota in diabetično stopalo. Če imate sladkorno bolezen, se pogovorite s svojim zdravnikom, kako zmanjšati dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi. Vabimo vas, da se nam ob strogem upoštevanju navodil NIJZ in Vlade RS glede COVID-19, pridružite na Prešernovem trgu.
Izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., Nevrološka klinika, UKC Ljubljana poudarja, da je kljub relativno dobri osveščenosti Slovencev glede prepoznavanja in ukrepanja ob akutni možganski kapi še vedno veliko prostora za izboljšave. Možganska kap ostaja glavni vzrok invalidnosti in tretji vzrok smrtnosti v razvitem svetu.
Ob tem se je potrebno zavedati, da je v večini primerov mogoče njen nastanek preprečiti. Pri tem je bistveno zdravljenje dejavnikov tveganja za nastanek srčnožilnih bolezni in zdrav življenjski slog. Kljub vztrajnem izobraževanju javnosti ostaja v populaciji veliko število posameznikov, ki ne ve, kakšen je njihov krvni tlak ali takih, ki vedo za povišane vrednosti holesterola, pa se kljub temu vztrajno ogibajo dieti in zdravilom. Tudi ob samem pojavu možganske kapi je še veliko prostora za izboljšave. Izobraževanje splošne populacije ostaja ključno za prepoznavanje znakov in simptomov možganske kapi.
Govor, Roka, Obraz, Minuta je v Sloveniji prepoznan slogan, pa ga kljub temu bolniki ali svojci še vedno ne upoštevajo vedno. Izkušnje s COVID-19 in možgansko kapjo iz prvega vala epidemije kažejo, da je v naše ambulante glede na običajne številke prišlo precej manj bolnikov z malo ali prehodno kapjo, pri katerih je mogoče pojav velike, katastrofične kapi preprečiti. Zdravstveni sistem kljub večjim obremenitvam zaradi COVID-19 še vedno deluje. Možganska kap ostaja urgentno stanje tudi med epidemijo COVID-19. V urgentni situaciji je klic na 112 nujen! Zamujenega časa namreč ni mogoče nadomestiti in okvara pri bolniku ostane za vse življenje.
Telesna dejavnost v okviru sekundarne preventive po možganski kapi. Vsako gibanje šteje!
Prim. Tatjana Erjavec, dr. med. spec. int., URI Soča, podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije:
Možganska kap lahko doleti kogarkoli, kadarkoli in kjerkoli. Po predvidevanjih jo bo v času življenja lahko doživel vsak 4. Zemljan. Slogan letošnjega svetovnega dneva možganske kapi je » Ne bodi četrti in z gibanjem zmanjšaj tveganje za možgansko kap«.
Velik pomen ima tudi pri preprečevanju ponovne možganske kapi ali drugih bolezni srca in ožilja pri bolnikih. 30 % jih namreč doživi ponovno možgansko kap, 5 % jih v prvem letu doživi še srčni infarkt, okoli 18 % oseb z ohromelostjo po MK ima tudi amputacijo noge. Z doslednim upoštevanjem sekundarne preventive bi lahko zmanjšali pojavnost ponovne ishemične možganske kapi kar za 80 %. Celovita sekundarna preventiva po MK vključuje zdravljenje z zdravili, uravnavanje dejavnikov tveganja, redno telesno dejavnost in zdravo prehrano.
Večina bolnikov po MK je telesno manj aktivnih, več kot 80 % časa preživijo sede. Kljub dokazanim pozitivnim učinkom je gibanje odvisno od funkcionalnega stanja, motiviranosti in možnosti za vadbo. Po izkušnjah je najbolj učinkovita vadba tista, ki jo bolniki izvajajo v skupinah pod strokovnim nadzorom, z druženjem in socialnimi stiki. Žal je veliko takšnih aktivnosti, ki jih redno organiziramo v okviru Združenja CVB Slovenije v času Covid-19 odpadlo. Bolniki pogrešajo plesne, športne, rekreativne in druge dejavnosti. V duhu zaostrenih razmer bomo ponovno prešli na spodbujanje gibanja doma. Saj vsako gibanje šteje. Zavedamo se, da se bodo posledice pomanjkanja aktivnosti dolgoročno odražale v manjši telesni zmogljivosti, kakovosti življenja ter zdravstvenemu stanju bolnikov. Nove razmere so ponovno obudila razmišljanja o večji vključitvi telemedicine, ki pa ne more nadomestiti osebnega stika.
Kako živeti z možgansko kapjo v času epidemije Covid – 19 ?
Milan Čuček, bolnik, predsednik Združenja bolnikov s CVB Slovenije
Bolniki po možganski kapi so nedvomno ogrožena skupina za težji potek bolezni Covid – 19. Najtežji bolniki po MK ne morejo živeti sami in so zaradi potrebne stalne strokovne nege večinoma nastanjeni v DSO. Vemo kakšno je stanje v njih.
Živeči doma se zaradi dodatnih okvar po MK s težavo prilagajajo na novo realnost. Starejši bolniki ne znajo ali ne morejo ustvarjati stikov preko računalnikov in celo telefonov (kognitivne motnje, ohromelost roke, izpad vidnega polja, afazija). Zaradi uporabe mask je težje razumevanje tako s strani bolnikov, kot tistih s katerimi pridejo v stik. Si lahko predstavljate nameščanje maske ali dobro razkuževanje z eno roko? Hoja je počasna, težko je kontrolirati primerno razdaljo. Obiskov skorajda nimajo, dejavnosti v Klubih bolnikov so omejene, dostop do zdravnika in ostalih strokovnih delavcev je težak.
V Združenju CVB si že 30 let prizadevamo, da bi bolnikom in svojcem po MK z druženjem in socialnimi stiki izboljšali kakovost življenje. Z velikimi napori poskušamo izvajati vsaj del programov, ki smo ga v letnih planih obljubili financerjem in predvsem bolnikom. Deloma nam to uspeva. Ob svetovnem dnevu možganske kapi bomo 25. 10. v manjših krajih, ob sodelovanju verskih skupnosti, že tretje leto (seveda na takrat možen način) ozaveščali o dejavnikih tveganja in prepoznavanju prvih znakov možganske kapi.
Našo zavezanost gibanju bomo zaključili 30. oktobra 2020 z zaključnimi lokalnimi pohodi naših članov pod sloganom »300 km za 30 let«. Želimo, da bi bila razdalja, ki jo bodo skupno prehodili naši člani vsaj 300 km. Člani Ljubljanskega kluba že pridno nabirajo kilometre »po poti spominov« okoli Ljubljane.