Vsak organizem je občasno tarča napada drugih organizmov. Kot odgovor na to smo skozi evolucijo razvili najrazličnejše obrambne strategije. Obrambo proti zahrbtnim bolezenskim mikroorganizmom, virusom, zajedalcem pa tudi rakavim celicam, nam omogoča imunski sistem (latinsko: immunis = osvobojen).
Bakterije in viruse, ki se jim uspe prebiti skozi prvo obrambno linijo – fizično oviro kože in sluznic, imunski sistem spozna kot tuje napadalce in jih uniči. Imunski sistem je namreč sposoben odkrivati tuja telesca, reagirati in si zapomniti.
Imunski sistem je eden najbolj zapletenih sistemov v našem telesu. Ima svoja lastna obtočila – limfne žile, ki oskrbujejo vse organe, razen možganov.
Po limfnih žilah se pretaka limfa, ki vsebuje bele krvničke (limfocite, makrofage, nevtrofilce) in maščobne kapljice. Imunski sistem sestavljajo tudi druge specializirane molekule kot so citokini in protitelesca.
Obstajajo posebna mesta – bezgavke, mandlji, priželjc, kostni mozeg, vranica, jetra, črevo, kjer se bele krvničke zberejo, organizirajo in usmerijo na določena mesta, kjer je potrebna njihova pomoč. Na primer, če se nam rana po urezu prsta na roki okuži, kmalu povzroči povečane bezgavke na komolcu ali pri okužbi žrela opazimo povečanje bezgavk pod spodnjo čeljustjo. Bezgavke otečejo, ker limfa odvaja kužne delce, kot so na primer mikrobi, v bližnje bezgavke. Tu jih limfociti filtrirajo, napadajo in uničujejo.
Kaj je naloga imunskega sistema
Celoten sistem torej združuje svoje moči v odkrivanju, prepoznavanju in uničevanju za organizem škodljivih snovi.
Glavna naloga imunskega sistema je, da telo ščiti pred različnimi infekcijami, malignimi obolenji in da regulira proces celjenja. To mu omogoča sposobnost, da prepozna »lastno« in »tuje«.
Oslabljeni imunski sistem je vzrok, da človek hitreje zboli zaradi različnih virusnih okužb (npr. prehladi, gripa), bakterijskih in glivičnih okužb, malignih obolenj, počasneje se celijo rane. Nasprotno temu, pa obstajajo stanja, ko imunski sitem deluje močneje kot je potrebno. Takrat pride do različnih alergijskih reakcij, kroničnih vnetnih bolezni ali pa do avtoimunskih bolezni (npr. diabetes, lupus, psoriaza), ko imunski sistem ne loči več »lastnega« od »tujega« ter zato v vsej vnemi prične napadati celo lastne celice.
Najvažnejša funkcija vsakega organizma je vzdrževanje notranjega ravnotežja (homeostaze). Do spremembe v tem ravnotežju lahko pride, ko se na primer zaradi stika z virusom gripe, v telesu osvobodi velika količina prostih radikalov, kar je ena od oblik obrambe.
Pri normalnem imunskem odgovoru se poveča količina antioksidantov, ki nevtralizirajo delovanje prostih radikalov in ravnotežje se obdrži. V primeru, da telo ne more zagotoviti dovolj antioksidantov (to je pogosto pri starejših ljudeh, kroničnih bolnikih), pride do oksidativnega stresa, ki lahko direktno uniči celico ali pa povzroči njeno apoptozo (programirano smrt celice). Oksidativni stres je lahko eden od najvažnejših vzrokov poškodbe funkcije vseh celic, tudi celic imunskega sistema.
Imunski sistem lahko oslabi zaradi stresa, utrujenosti, kajenja, nepravilnega načina prehrane, premajhne telesne dejavnosti in nezadostnega gibanja na svežem zraku. Bistveni dejavnik je tudi starost.
Imunski sistem dojenčkov in mlajših otrok je še nezadostno razvit. Prehlad, ki se odraslih niti ne dotakne, se lahko pri otrocih izrazi v hudi obliki. Tudi pri mnogih starejših ljudeh je sposobnost imunskega sistema, da brani telo pred okužbami in odstranjuje abnormalne celice, zmanjšana. Vendar pa vsi starejši niso prizadeti. Pri nekaterih imunski sistem ostaja enako aktiven kot v mladosti. Torej tudi genetskega dejavnika ne moremo prezreti.
Otroci so bolj občutljivi in se hitreje prehladijo, ker njihov imunski sistem še ni dokončno razvit. Lažje okužijo drug drugega in bolezni prenesejo na svoje domače.
Kako najbolje zavarujemo svoj imunski sistem ter povečamo odpornost in se izognemo okužbam ?
Zdravniške ordinacije so sploh pozimi in zgodaj spomladi prepolne. Večina bolnikov pride k zdravniku zaradi gripe in prehlada. Zjutraj vstanemo zdravi in gremo v službo, zvečer pa nas že lahko trese mrzlica, vročina naraste, zbolimo.
1. Zdrava koža in sluznice so prva obrambna linija proti vdoru škodljivih mikroorganizmov, ki nas obkrožajo. Presuha koža in sluznice imajo slabšo obrambno sposobnost. Pijmo dovolj vode. Namesto da se zapiramo v stanovanja, raje pojdimo na zrak. Stanovanja redno prezračujemo po možnosti pa vanj namestimo ustrezen vlažilec zraka. Kadar v mrzlih dneh posije sonce, se hitro odpravimo na lov za njegovimi žarki. Izogibajmo se sprehodom po mestu, kadar je megleno in vlažno vreme ter poleti kadar je vročina previsoka.
2. Zmerna telesna dejavnost krepi naše telo in je temelj zdravega načina življenja. Priporočljivo je 30 minut gibanja na dan, dokler se ne oznojimo ali zadihamo. Pretiravanje ni priporočljivo in daje nasproten učinek, saj telo potrebuje veliko več časa, da vzpostavi notranje ravnotežje, medtem pa je bolj občutljivo na okužbe.
Zmerna telesna dejavnost blaži negativno delovanje stresa na odpornost, boljše je kroženje belih krvničk po telesu, krepi krvožilni sistem. V primeru, da doslej niste bili telesno dejavni, začnite s 30 minutnim sprehodom in hitro hojo, trikrat do štirikrat tedensko.
3. Izboljšajmo način prehrane
Nezadostna in s hranilnimi snovmi, vitamini in minerali revna prehrana najprej prizadene celično imunsko odpornost, ki je odvisna od limfocitov T. Raziskave so pokazale, da igrajo ključno vlogo predvsem vitaminov C, A, E, B6 in nekateri minerali: železo, cink in selen.
S hrano lahko telesu zagotovimo vse potrebne snovi za uravnavanje in izboljšanje delovanja imunskega sistema, v obrambi proti okužbam. Tudi tu veljajo splošna pravila zdravega načina prehrane. Sadje in zelenjavo naj bi jedli petkrat na dan, to je pri vsakem obroku. V primeru, da si vedno ne moremo zagotoviti svežega sadja, rajši izberimo zamrznjeno kakor vloženo sadje. Slednje ima manj vitaminov in preveč dodanega sladkorja.
Še posebno jejmo več zelene listnate zelenjave (kot je npr. zelje, špinača, solata). oranžne zelenjave in sadja (agrumi, posušene marelice, buče, korenje,idr.), papriko, avokado, živila iz polnozrnate moke, polnozrnate kosmiče, morske sadeže, ribe, rdeče meso.
Sladkarije jejmo le ob posebnih priložnostih saj z njimi v telo vnašamo odvečne kalorije. Prehrana z veliko sladkorja slabi sposobnost belih krvnih celic za obrambo proti virusom in bolezenskim klicam in lahko precej oslabi delovanje imunskega sistema.
Izogibati se je potrebno mastni hrani in cvrtju. Ni pa treba omejevati uživanja hrane, ki vsebuje nenasičene maščobne kisline (so v ribah – predvsem sardinah, skušah, tuni, lososu), oreščkih in semenih. Ribe je priporočljivo jesti dvakrat do trikrat na teden.
4. Pijmo več tekočine.
Najboljša je voda in nesladkani zeliščni čaji. Zmanjšati je priporočljivo količino popite kave, pravega čaja in alkohola.
5. Dobro se naspimo
Med dobrim spancem si telo nabere novih moči. Nekaj nasvetov za boljše spanje in lepše sanje ne bo odveč. Spati odhajajmo vedno ob isti uri in ob isti uri vstanimo. Dremanje podnevi raje izpustimo, saj drugače ne bomo dobro spali ponoči. Pred spanjem je priporočljivo pojesti kaj lahkega, na primer banano, kozarec mleka ali jogurta. Da bi brezskrbno zaspali, si pred odhodom v posteljo naredimo načrt opravil za naslednji dan. Spalnico pred spanjem prezračimo, v njej naj ne bo pretoplo. Imejmo vedno pospravljeno in jo uredimo tako, da nam bo v njej prijetno (prijetna svetloba, barva sten, lepa posteljnina…)
6. Odprimo okna, saj dobro prezračeni prostori zaustavijo širjenje mikroorganizmov po zraku.
7. Vitamini in minerali
Še posebno pomembni za odpornost proti gripi in prehladu so naslednji antioksidanti: vitamin C (nahaja se v agrumih, krompirju, papriki, paradižniku, zelju,…), vitamin E (suho sadje, sončnično seme, oreščki, …), vitamin A (jetra, rumenjak, sir, maslo), betakaroten (korenje, špinača, solata, marelice, melone, paradižnik), cink (rdeče meso, ribe, morski sadeži, jajca, orehi, žita, jetra), selen (žita, meso, ribe).
Imunski sistem starejših ljudi kaže povečano občutljivost na pomanjkljivosti v prehrani. S staranjem povezano motnjo imunskega sistema bi lahko omilili s primernimi dodatki v prehrani. Tudi v primeru, da si ne uspemo zagotoviti pravilne prehrane, pozimi uživajmo vitaminske pripravke in minerale.
Poleti izkoristimo toplo in prijetno jutranje in popoldansko sonce ter se naužijmo vitamina D.
8. Izogibajmo se stresu
Stres ima močan vpliv na imunski sistem. Vpliv je lahko dvostranski. V večini primerov zavira funkcije imunskega sistema, včasih pa je prav nasprotno, deluje stimulativno. Kratkotrajni stres (npr. poškodbe) ugodno vplivajo na imunski sistem, ker mobilizirajo bele krvne celice, da pridejo do poškodovanega tkiva kjer so potrebne in organizem vzpostavi prvobitno ravnotežje. Dolgotrajni, kronični stres pa zavira imunski sistem. Pozitivne spremembe v imunskem sistemu zamenjajo negativne. Najprej na nivoju celice, potem pa v širšem pomenu. Med prilagajanjem na dolgotrajni stres pride do sprememb v funkciji (hiper – ali hipo – aktivnost) ali pa do poškodbe celic, tkiv in organov.
9. Čimvečkrat na dan si operimo roke. Zlasti v času epidemij je to zelo pomembno. Virusi lahko več ur preživijo na koži ali predmetih kot so kljuke, vrata, brisače…
10. V primeru, da ste zelo prehlajeni ostanite doma in počivajte. Hitreje si boste opomogli in ne boste okužili tudi drugih ljudi.
Globalni in osebni cilj v preprečevanju nalezljivih bolezni je narediti vse kar lahko, da bomo zagotovili delovanje lastnih, edinstvenih mehanizmov za odpornost na bolezni.
Pripravila: mag. Nataša Jan, univ. dipl. biol.