Svetovni dan možganske kapi – 29. oktober 2024
Svetovni dan možganske kapi je vsako leto 29. oktobra. Letos je bila kampanja osredotočena na redno telesno dejavnost v primarni in sekundarni preventivi možganske kapi.
S pravočasnim ukrepanjem ohranimo zdravje
Kardio-metabolni dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni so zvišan krvni tlak, krvni sladkor, maščobe v krvi in debelost. Sladkorni bolniki imajo od dva do trikrat večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni.
Po svetovnem dnevu srca 2024
Društvo je z aktivnostmi v septembru in oktobru, že petindvajseto leto obeležilo Svetovni dan srca.
Svetovni dan srca in Svetovni dan družinske hiperholesterolemije – sporočilo za javnost
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je na novinarski konferenci združilo sporočili za javnost ob Svetovnem dnevu srca in ob Svetovnem dnevu ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji.
Z gibanjem nad debelost in sladkorno bolezen
S pomočjo pravilne prehrane in redne telesne dejavnosti lahko preprečimo debelost in sladkorno bolezen in se obenem tudi odlično počutimo.
Sladkorni bolniki čutijo krivdo zaradi debelosti
Uspehi zdravljenja, tako dobre urejenosti sladkorne bolezni in uspešne redukcije telesne teže so zelo odvisni od motivacije posameznika. Zato je pomembno, da se opredeli zdravje tudi kot prioriteto in vrednoto.
Veselje do življenja
Dogodek je v meni sprožil val razmišljanj o vitalnost človeka. Doumela sem, da nam naše vitalnosti ne jemlje le starost, temveč tudi veselje do življenja in želja, da bi opazili in se čudili ter veselili sveta okrog sebe.
Povezava med sladkorno boleznijo tipa 2 in debelostjo
Število oseb s sladkorno boleznijo se v Sloveniji vsako leto povečuje, delež prebivalcev z boleznijo je bil v letu 2019 7,8 % (podatki iz ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS). Konec leta 2022 je prejemalo zdravilo za sladkorno bolezen 123.454 oseb.
Hidradenitis suppurativa in srčno-žilne bolezni
Hidradenitis suppurativa je kronična, vnetna in ponavljajoča se bolezen kože, ki se najprej pojavi v foliklih dlak, z bolečimi vnetnimi žarišči (nodusi ali abscesi), ki so podobni bakterijskim ognojkom oziroma turom. Najpogosteje se pojavlja v predelu pazduh, dimelj in v okolici spolovila, lahko pa tudi na zadnjici, na zgornjih delih stegen in pri ženskah na koži v predelu dojk.
Debelost in njene zdravstvene posledice
Že vrabci čivkajo, da smo se ljudje skozi stotisočletno zgodovino razvili za življenje v pomanjkanju, imamo radi sladko in mastno hrano, s katero si hitro nakopičimo zaloge maščevja »za težke čase«. To nas je pričelo kaznovati v zadnjih stotih letih, ko velik del človeštva živi v prehranskem obilju in se vse manj gibljemo. Zlasti v zadnjih 50-letih debelost narašča z epidemičnimi razsežnostmi.