Če želimo zmanjšati breme srčno‑žilnih bolezni, moramo ledvice obravnavati kot pomembnega partnerja srca. Z zgodnjim odkrivanjem bolezni srca in ledvic, ustreznim zdravljenjem in preventivo lahko rešimo veliko življenj.
Ledvice in srce delujeta kot partnerska organa
je povedal prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in poudaril, da je kronična ledvična bolezen (KLB) deveti najpogostejši vzrok smrti, saj vsako leto povzroči skoraj 1,5 milijona smrti. Pomembno je dejstvo, da okvarjeno delovanje ledvic neposredno prispeva k srčno‑žilnim boleznim – odgovorno je za več kot 11 % vseh srčno‑žilnih smrti po svetu. To pomeni, da bolezen ledvic pogosto ni “samo” ledvična bolezen – je srčno‑žilni problem, ki ga prepogosto odkrijemo prepozno.
V Sloveniji so srčno‑žilne bolezni še vedno vodilni vzrok smrti – predstavljajo kar 36 % vseh smrti in 15% vseh prezgodnjih smrti. Ker so dejavniki tveganja za nastanek kronične ledvične bolezni – kot so visok krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen in prekomerna telesna teža – v Sloveniji močno razširjeni, lahko upravičeno sklepamo, da je tudi breme kronične ledvične bolezni precejšnje, četudi te bolezni pogosto ne prepoznamo pravočasno. To potrjuje tudi raziskava, ki je pokazala, da ima kronično ledvično bolezen med obravnavanimi v ambulanti družinske medicine več kot 23 %, a v medicinski dokumentaciji je to zabeleženih le pri 13,4 % bolnikov. Gre torej za pogosto bolezen, ki se ji ne posveča zadosti pozornosti.
Ledvice in srce delujeta kot partnerska organa. Ko peša delovanje enega organa, se to pozna tudi na drugem. Bolniki s kronično ledvično boleznijo imajo večje tveganje za koronarno bolezen, možgansko kap, srčno popuščanje in nenadno smrt, kar je posledica tako skupnih dejavnikov tveganja – kot so sladkorna bolezen, hipertenzija in debelost – kot tudi neposrednih učinkov anemije, vnetja ter zadrževanja tekočine in uremičnih toksinov.
Zgodnje odkrivanje okvare ledvic je zato ključno – še posebej pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Vemo, da prisotnost ledvične bolezni pomembno poslabša prognozo srčnih bolnikov in omejuje možnosti zdravljenja, saj zahteva previdnejšo izbiro zdravil in stalno prilagajanje terapije. Zgodnja diagnostika – redno merjenje glomerulne filtracije in preverjanje albuminurije – nam omogoča, da bolezen zaznamo pravočasno, ko lahko njeno napredovanje učinkovito preprečimo ali vsaj upočasnimo.
Danes imamo na voljo terapije, ki hkrati ščitijo ledvice in srce ter dokazano zmanjšujejo srčno‑žilne dogodke in upočasnijo napredovanje kronične ledvične bolezni. Še bolje pa je, da nastanek teh bolezni preprečimo oziroma njihov nastanek zamaknemo čim dlje v prihodnost s tem, kar lahko storimo sami z obvladovanjem krvnega tlaka in sladkorja, zmanjševanjem telesne mase, gibanjem, zdravo prehrano, prenehanjem kajenja ter rednim spremljanjem izvidov. Vse to velja zlasti za tiste, pri katerih je tveganje višje.
Okvara ledvic pospeši procese staranja
Program aktivnega iskanja ledvičnih bolezni pri osebah, ki imajo dejavnike tveganja je predstavil dr. Andrej Škoberne, dr. med, Slovensko nefrološko društvo, Klinični oddelek za nefrologijo, UKC Ljubljanater pozval državljanke in državljane, naj se udeležujejo vseh preventivnih zdravstvenih programov in testiranj, ki so v naši državi na voljo. To je najboljša možna investicijo v zdravje ter v aktivno in srečno življenje v drugi polovici le tega. Ledvične bolezni so zelo pogoste, obenem pa povzročajo zelo malo značilnih težav, zato jih pogosto pozno diagnosticiramo. Pojasnil je, da bodo v sodelovanju s timi v ambulantah družinskih zdravnikov predvidoma pričeli s programom aktivnega iskanja ledvičnih bolezni pri osebah, ki imajo dejavnike tveganja, torej stanja in bolezni, zaradi katerih je povečana verjetnost, da imajo težave z ledvicami.
Zavedati se moramo, da glavni problem kronične ledvične bolezni ni ledvična odpoved in potreba po dializi, saj to doleti zgolj približno 1 % ljudi s kronično ledvično boleznijo. Glavni problem je, da pri bolezni oz. okvari ledvic pride do pospešitve procesov staranja, zaradi česar imajo osebe z ledvičnimi boleznimi prej kronične bolezni, ki jih povezujemo s staranjem, kot so srčno popuščanje, srčni infarkt ali možganska kap in imajo tudi krajšo pričakovano življenjsko dobo.
Zgodnje odkrivanje KLB je ključno za upočasnitev napredovanja bolezni
Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., specialistka družinske medicine, Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani je pojasnila, da je narava kroničnih ledvičnih bolezni (KLB) je tiha, kar 90 % bolnikov s KLB se ne zaveda svoje bolezni, dokler ta ne doseže pozne stopnje. V Sloveniji je visoka prevalenca KLB, zajema10 % odrasle populacije, kar je več kot je prevalenca sladkorne bolezni.
Dejavniki tveganja za kronično ledvično bolezen so znani:
- sladkorna bolezen,
- arterijska hipertenzija,
- bolezen srca ali ožilja,
- debelost,
- prisotnost KLB ali končne odpovedi ledvic (KOL) v družini,
- ledvični kamni,
- povečana prostata,
- stanje po preboleli akutni okvari ledvic,
- avtoimunska oziroma sistemska bolezen,
- dedna ledvična bolezen,
- kajenje in socialno-ekonomska prikrajšanost.
S presejanjem preprečujemo pomembne zaplete,kot je preprečevanje odpovedi ledvic in zmanjšanje srčno-žilnega tveganja. Presejanje se izvaja s preprostimi laboratorijskimi testi krvi (ocena glomerulne filtracije – oGF) in seča (prisotnost beljakovin):
- določitev razmerja U-albumin/kreatinin v vzorcu urina (albuminurija je prisotna pri razmerju več kot 3g/mol)
- serumska koncentracija kreatinina (S-kreatinin) z oceno glomerulne filtracije (oGF po CKD EPI)*
Povedala je, da bodo presajanje izvajali v ambulantah družinske medicine (zdravnik, referenčna sestra) pri osebah, ki so stare 40 let ali več in imajo vsaj enega od naslednjih dejavnikov tveganja: sladkorni bolniki (tip 1 in 2), bolniki s povišanim krvnim tlakom, osebe s srčno-žilnimi boleznimi, s ponavljajočimi se ledvičnimi kamni, osebe z debelostjo in osebe s KLB v družinski anamnezi.
Osnovni pristop k zdravljenju vključuje nadzor dejavnikov tveganja za razvoj KLB, kar dosežemo z nadzorom krvnega tlaka, krvnega sladkorja in maščob, ter zdravili, med katerimi večino bolnikov s KLB potrebuje zaviralce RAS sistema in SGLT2 zaviralce. Osnova zdravljenja pa je zdrav življenjski slog.
Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije (ZDLBS)
Ko človeku odpovedujejo ledvice, doživlja stisko in stresno spremembo življenja. Da se lažje sooči z novo nastalo situacijo in si pridobi več informacij je pomembno, da poišče pomoč v društvu ledvičnih bolnikov, kamor je povabila Dragica Mlinšek, predsednica ZDLBS. Zveza ima svojo spletno stran www.zdlbs.si, za komunikacijo med bolniki pa izdajajo glasilo Ledvica, kjer so objavljene zgodbe bolnikov iz različnih dializnih centrov, novosti, aktivnosti društev in strokovna navodila.
VIR: Sporočilo za javnost, novinarska konferenca ob svetovnem dnevu ledvic, 10.3.2026