SJ: Mladostniki in digitalni svet: izzivi, priložnosti in vloga staršev

Ljubljana, 2. 4. 2025

Sporočilo za javnost

Mladostniki in digitalni svet –

izzivi, priložnosti in vloga staršev

Digitalizacija in vseprisotnost sodobnih tehnologij sta bistveno spremenili način odraščanja mladostnikov, kar se odraža tako v njihovih socialnih interakcijah kot v oblikovanju identitete, duševnem zdravju in vsakdanjem vedenju. Medtem ko digitalne platforme ponujajo številne priložnosti za učenje, kreativno izražanje in povezovanje, hkrati predstavljajo pomembne izzive in tveganja, s katerimi se soočajo mladi in njihovi starši.

V okviru projektnega programa ODKLOP – Program za zdravo uporabo zaslonov, sofinanciranega s strani Ministrstva za zdravje, sta Društvo za zdravje srca in ožilja ter Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni organizirala strokovni seminar, na katerem so strokovnjakinje osvetlile ključne vidike vpliva digitalnega okolja na mladostnike. Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi konkretnih strategij za starše, s katerimi lahko spodbujajo uravnoteženo in zdravo uporabo tehnologije ter hkrati ohranjajo kakovostne odnose s svojimi otroki.

S klikom na sliko, si lahko ogledate webinar.

Kljub temu da digitalni svet mladim ponuja mnoge priložnosti, lahko neustrezna uporaba povzroči tudi škodljive učinke na njihovo duševno zdravje in splošno blagostanje, nenazadnje pa tudi digitalne zasvojenosti. Mladostniki v sodobni družbi rastejo v okolju, kjer so nenehno izpostavljeni digitalnim vsebinam, ki lahko vplivajo na njihovo samopodobo in psiho-socialni razvoj.

Nataša Hauzer, univ. dipl. socialna pedagoginja, mladinska delavka na Društvu Center za pomoč mladim, poudarja pomen ustrezne podpore s strani odraslih: »Kdo so mladi danes in kako so zadovoljni s svojim življenjem? Na Društvu Center za pomoč mladim smo to vprašali 2894 mladih, starih med 14 in 18 let. Primarne potrebe mladih ostajajo potreba po ljubezni, podpori, sprejetosti, potreba po slišanosti, varnosti, samostojnosti, druženju in zabavi. Zaradi hitro spreminjajočega se okolja, ki ponuja vse več informacij, morajo biti mladi dodatno opremljeni, da bodo znali sprejemati odločitve, ki jih bodo pripeljale do željenih ciljev. Odrasli lahko pri tem predstavljamo ključno podporo, tako da mladim dovolimo, da se vedejo odgovorno, jih jemljemo kot kompetentne sogovornike in jim dajemo občutek, da so sprejeti točno takšni, kot so.«

Razumevanje duševnih in socialnih potreb mladostnikov je ključnega pomena pri vzpostavljanju podpornega okolja. Digitalna izpostavljenost in družbeni mediji pogosto vplivajo na samozavest mladih, njihovo zaznavanje lastne vrednosti in splošno psiho-socialno stabilnost. Starši in skrbniki imajo pri tem pomembno vlogo, saj lahko s pravilnim pristopom in odprtim dialogom omilijo negativne posledice digitalne prisotnosti ter pomagajo mladostnikom pri oblikovanju zdrave samopodobe.

V preteklosti so mladostniki socialne in identitetne procese večinoma razvijali v fizičnih interakcijah z vrstniki in družino. Danes pa so digitalna omrežja postala ključni prostor socializacije, v katerem mladi oblikujejo svojo identiteto, se učijo o svetu in vzpostavljajo odnose. To ima daljnosežne posledice, saj mladi nenehno primerjajo svojo samopodobo s skrbno oblikovanimi virtualnimi podobami vrstnikov in vplivnežev.

Ajda Petek, univ. dipl. komunikologinja, strokovna sodelavka Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, opozarja na potencialna tveganja, povezana s prekomerno uporabo digitalnih vsebin: »Otroci in mladostniki na internetu prihajajo v stik z vsebinami in vstopajo v odnose, ki na njihovo psihološko dobrobit in razvoj ne vplivajo spodbudno, ampak lahko sprožijo poslabšanje duševnega zdravja, upad samozavesti in slabšo samopodobo. Raziskave, ki smo jih opravili na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, pa žal kažejo, da obstaja velik prepad med zavedanjem staršev o tem, kako internet vpliva na počutje in dobrobit njihovih otrok, in dejanskim stanjem, kot o njem poročajo sami najstniki.«

Tovrstna digitalna izpostavljenost vpliva tudi na meje med prekomerno uporabo in zasvojenostjo. Mija Repenšek, mag. družinskih in partnerskih študij, spec. ZDT., strokovna sodelavka centra Logout, opozarja, da so digitalne platforme zasnovane tako, da vzdržujejo visoko stopnjo angažiranosti uporabnikov: »To ni zgolj posledica posameznikove odločitve, temveč delovanje naprednih algoritmov, ki manipulirajo s pozornostjo in ustvarjajo kompulzivno vedenje. Ključno je, da starši ne zgolj omejujejo uporabo, temveč otroke učijo digitalne pismenosti in prepoznavanja strategij.« Zato je pomembno, da starši ne vidijo zgolj simptomov prekomerne uporabe, temveč razumejo tudi širši sistemski vpliv tehnologije na mladostnike in se aktivno vključujejo v proces njihove digitalne vzgoje.

Aja Vrenjak, študentka etnologije in kulturne antropologije, izvajalka preventivnih programov pri Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija, dodaja, da družbeni mediji ne le odražajo kulturo mladih, temveč jo tudi aktivno oblikujejo, kot njihove interakcije v realnem življenju: »Virtualne platforme so pomemben del občutka pripadnosti, socialnega življenja in grajenja identitete mladih. Na družbeni ravni je zato nujno opustiti enostransko pripisovanje odgovornosti za prekomerno uporabo tehnologije izključno mladim, saj je njihovo socialno življenje neločljivo povezano z digitalnimi okolji. Ob tem je treba upoštevati tudi vpliv algoritmov, ki pogosto spodbujajo polarizacijo mnenj, s čimer negativno vplivajo na razvoj kritičnega mišljenja in empatije.«

Prav zaradi močnega vpliva algoritmov in usmerjenega prikazovanja vsebin je ključno, da se mladi naučijo kritične presoje in razumevanja mehanizmov, ki usmerjajo digitalne izkušnje. To omogoča bolj zavestno in uravnoteženo uporabo tehnologije ter zmanjšuje negativne vplive digitalne prisotnosti.

Praktični nasveti za starše

Starši imajo ključno vlogo pri oblikovanju zdravih digitalnih navad mladostnikov, zato je nujno, da prevzamejo aktivno vlogo pri usmerjanju in vzpostavljanju ravnovesja med digitalnimi dejavnostmi in vsakodnevnimi obveznostmi. Ključni element tega procesa je vzpostavitev odprte in konstruktivne komunikacije, ki mladim omogoča svobodno izražanje svojih izkušenj ter vprašanj, povezanih z digitalnim svetom. Starši morajo redno voditi pogovore o spletnih vsebinah in odnosih, saj je razumevanje vpliva digitalnega okolja na duševno in čustveno počutje otrok bistvenega pomena.

Poleg vzpostavitve dialoga je smiselno načrtno spodbujati alternativne oblike preživljanja prostega časa. Mladostniki pogosto posegajo po digitalnih medijih kot sredstvu za sprostitev ali beg pred vsakodnevnimi izzivi. Starši lahko ta vzorec preusmerijo z organiziranim spodbujanjem prostočasnih dejavnosti, vključevanjem otrok v skupinske aktivnosti ter vzpostavljanjem družinskih rutin, ki ne vključujejo uporabe zaslonov. Hkrati je pomembno, da starši sami predstavljajo pozitiven zgled z uravnoteženo uporabo digitalnih naprav.

Za dolgoročno ohranjanje zdravih digitalnih navad je bistveno, da starši ne uvajajo pretirano restriktivnih omejitev, temveč mladostnikom omogočajo razvoj kritičnega mišljenja in sposobnosti prepoznavanja tveganj, povezanih z digitalnimi vsebinami. Digitalna pismenost je enakovredna drugim oblikam izobraževanja, zato je ključnega pomena, da so mladi ustrezno usposobljeni za prepoznavanje algoritmov ter mehanizmov, ki usmerjajo njihove digitalne izkušnje.

Z odgovornim in premišljenim pristopom lahko starši učinkovito prispevajo k razvoju kritičnega mišljenja mladostnikov o digitalnih vsebinah, krepitvi zdravega odnosa do tehnologije ter razvoju sposobnosti prepoznavanja in obvladovanja morebitnih negativnih vplivov digitalnega okolja na njihovo psihosocialno blagostanje.

Več informacij:

Program ODKLOP – za zdravo uporabo zaslonov

Spletna stran: https://zasrce.si/odklop-i/

Darija Cvetko, vodja projekta: [email protected]

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije

Ogled spletnega webinarja: https://youtu.be/KvXslE1Obis?feature=shared

Soorganizator strokovnega webinarja:

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni

Spletna stran: https://sncda.si/      Več informacij: [email protected]

O predavateljicah spletnega webinarja:

Nataša Hauzer, univ. dipl. socialna pedagoginja, mladinska delavka na Društvu Center za pomoč mladim, že več kot 10 let dela z mladimi, predvsem na področju razvijanja socialnih veščin. Izvaja tematske pogovorne delavnice v srednjih šolah, treninge socialnih veščin in treninge asertivnosti. V zadnjem času se posveča raziskovanju potreb mladih in kako le te vključiti v samo delo z mladimi.

Spletna stran: www.cpm-drustvo.si Več informacij: [email protected]

– – –

Ajda Petek, univ. dipl. komunikologinja, ki že več kot 15 let deluje kot strokovna sodelavka Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru svojega dela pripravlja različna izobraževalna gradiva, izvaja raziskave ter organizira izobraževanja in usposabljanja za otroke, mladostnike, starše in pedagoške delavce. Osredotoča se predvsem na teme, kot so spletno vrstniško nasilje, prekomerna uporaba interneta ter vpliv digitalnega okolja na duševno zdravje in dobrobit.

Spletna stran: https://safe.si/ Več informacij: [email protected]

– – –

Mija Repenšek, mag. družinskih in partnerskih študij, spec. ZDT., strokovna sodelavka centra Logout je terapevtska stažistka in strokovna sodelavka centra Logout. Kot doktorska kandidatka in sodelavka Centra za pomoč pri prekomerni rabi interneta raziskuje zasvojenosti in nevarno uporabo telefona, družbenih omrežij ter spletne pornografije.

Spletna stran: https://www.logout.org/sl/ Več informacij: [email protected]

– – –

Aja Vrenjak, študentka etnologije in kulturne antropologije, izvajalka preventivnih programov pri Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija. Že 3 leta sodeluje pri Mladinski zvezi, kjer na osnovnih in srednjih šolah izvaja preventivne delavnice. Te se osredotočajo na različne teme, kot so zasvojenosti, samopodoba in dinamike v odnosih (na primer medvrstniško nasilje, empatija in reševanje konfliktov). Poleg tega vključuje tudi diskusije in poučevanje mladih o mehanizmih zasvojenosti od tehnologije ter o tem, kaj vpliva in oblikuje njihovo digitalno samopodobo.

Spletna stran: https://www.noexcuse.si/ Več informacij: [email protected]

Preberite še: