Intervju: doc. dr. Gregor Poglajen, specialist kardiolog
Piše: Mateja Breznik
Srčno popuščanje je kronična napredujoča bolezen. V zgodnji fazi bolezni so lahko simptomi zelo blagi in neznačilni, a bolezen sčasoma napreduje, zato je zelo pomembna zgodnja diagnoza, pravočasna uvedba ustrezne terapije in sočasna sprememba nekaterih navad oz. razvad v življenju. Več o tem je povedal doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., z Oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, Klinični oddelek za kardiologijo na UKC Ljubljana.
Kako dobro je po vašem mnenju poznavanje srčnega popuščanja v Sloveniji? Je ozaveščenost o bolezni zadostna, jo jemljemo dovolj resno, jo dovolj zgodaj prepoznamo?
Zaradi različnih dejavnosti zdravstvenih ustanov in širše javnosti je poznavanje in prepoznavanje srčnega popuščanja v zadnjem času precej boljše, kot je bilo še nedavno. Kljub temu bi lahko bili na srčno popuščanje še bolj pozorni, da bi bolezen prepoznali še nekoliko prej. Pogosto bolniki na začetku bolezen zaradi blagih simptomov in znakov jemljejo premalo resno in določen delež bolnikov pride do diagnostično-terapevtske obravnave prepozno. Razlogov za to je več; nekaj je zagotovo organizacijskih, deloma pa pridejo bolniki do ustrezne kardiološke obravnave zakasnjeno, ker so verjetno vsaj na začetku nekoliko manj pozorni na simptome in znake srčnega popuščanja – ti so nespecifični, niso značilni samo za srčno popuščanje – in tako v zgodnji fazi bolezni nemalokrat ne poiščejo zdravniške pomoči.
Srčno popuščanje je neozdravljiva napredujoča bolezen, a se lahko s pravočasno diagnozo in ustreznim zdravljenjem njeno napredovanje upočasni in bolnik lahko živi kakovostno in polno življenje. Kakšna je danes prognoza za bolnike s srčnim popuščanjem?
Prognoza za bolnike s srčnim popuščanjem ni zelo dobra – povprečen bolnik s srčnim popuščanjem ima 50 do 60-odstotno petletno preživetje. Vendar so te statistike vezane na klasično 3-tirno terapijo srčnega popuščanja, ki jo je leta 2021 nadomestil 4-tirni pristop k zdravljenju z dodatkom zdravil iz skupine SGLT2 zaviralcev. Kako bodo dolgoročno prognozo spremenila nova zdravila, ki so prišla in še prihajajo, bomo videli v naslednjih petih do desetih letih. Glede na kratkoročne ugodne klinične odzive in izboljšanja upamo, da se bodo prognostični kazalci pri bolnikih s srčnim popuščanjem, torej število in dolžina bolnišničnih obravnav ter preživetje, z novejšimi pristopi k zdravljenju izboljšali.
Pri zdravljenju srčnega popuščanja je pomembno jemanje zdravil skladno z navodili zdravnika. Kako velik izziv je adherenca oz. sodelovanje bolnika in upoštevanje navodil zdravnika pri zdravljenju srčnega popuščanja?
Pri srčnem popuščanju je nujno dobro sodelovanje med zdravstvenim timom in bolnikom. Ker gre za kronično bolezen, je to tek na dolge proge in ni dovolj, da bolnik sodeluje samo v začetku uvajanja terapije. Za dobre rezultate zdravljenja je pomembno, da se bolniki vseskozi natančno držijo zdravnikovih navodil. Je pa seveda to lahko tudi zahtevno. Nekoliko slabšo adherenco tako opažamo predvsem pri bolnikih, ki so v procesu zdravljenja že dlje časa in morda nimajo izrazitih simptomov, zato kratkoročnih koristi zdravljenja ne vidijo in so tako nekoliko manj motivirani za sodelovanje pri zdravljenju. Zelo pomembno je, da bolnike takoj po postavitvi diagnoze in tudi med zdravljenjem izobražujemo o bolezni, o predvidenem poteku ter kako lahko zdravila vplivajo na izboljšanje počutja in prognoze. Dobro izobražen bolnik zagotovo bolje sodeluje pri procesu zdravljenja kot tisti, ki svoje bolezni ne pozna in se pasivno prepusti zdravljenju.
Oglejte si video: Srčno popuščanje – pot bolnika.
Za čim boljšo kakovost življenja s srčnim popuščanjem je pomembno, da bolniki in njihovi svojci spremljajo bolezen in se pravočasno odzovejo na poslabšanje simptomov. Na kaj morajo biti pozorni? Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Srčno popuščanje oz. njegovi simptomi in znaki pri različnih bolnikih potekajo nekoliko različno in vsak bolnik zase najbolje ve, kdaj se njegovo počutje prične slabšati. Bolnike še posebej opozarjamo, da so pozorni na nenaden upad telesne zmogljivosti, na nesorazmerno zadihanost in porast telesne teže. Če se ti simptomi razvijejo v kratkem času in hitro napredujejo, je to zagotovo opozorilni znak za konzultacijo z zdravnikom in morda za spremembo terapije. Slednje je odvisno od vodilne simptomatike – nabiranje presežne tekočine v telesu rešujemo z diuretiki, neurejen krvi tlak pa z ustreznim odmerjanje zdravil za tlak itd. Dobro izobraženi in ozaveščeni bolniki lahko to naredijo sami. V nasprotnem primeru pa je zaželen vsaj telefonski posvet z zdravstvenim timom, ki bolnika vodi. Ta presodi, ali so začetni ukrepi dovolj ali mora bolnik priti na dodatno kontrolo in/ali bolnišnično zdravljenje.
Kako naj se bolnik pripravi na obisk pri zdravniku, da bo obisk čim bolj učinkovit in predvsem koristen za bolnika?
Dobrodošlo je, da bolnik s seboj prinese aktualno zdravstveno dokumentacijo, meritve krvnega tlaka, telesne teže in utripa za zadnjih nekaj dni oz. tednov ter da ima s seboj seznam aktualne terapije, ki jo jemlje. Tako lahko najbolje ocenimo stopnjo bolezni, možnosti dodatne optimizacije vodenja bolnika ter morebitno potrebo po prilagoditvi odmerjanja zdravil.
Kje vidite ključni izziv na strani bolnikov in kje na strani zdravstva za še boljšo obravnavo srčnega popuščanja?
Za dobro obravnavo srčnega popuščanja je pomembno zgodnje prepoznavanje bolezni, hitra diagnostika in nato redno spremljanje bolnikov, pri čemer sodelujejo kardiologi in družinski zdravniki. Ključni izziv je na eni strani še boljša ozaveščenost, ki bi omogočala zgodnejše prepoznavanje bolezni, na drugi strani pa hitrejši dostop do ustrezne ambulantne ali bolnišnične diagnostike, ki omogoča, da se bolezen ustrezno opredeli in začne zdraviti.
Bolniki s srčnim popuščanjem se lahko počutijo osamljeni in izgubljeni. Družina, prijatelji in podporne skupine lahko bolnikom pomagajo opaziti nove simptome ali njihovo poslabšanje ter jim dajejo občutek boljšega nadzora bolezni. Kako pomembna je ta podpora?
Kot velja za vse kronične bolezni, je vsaka dodatna podpora še kako dobrodošla. Družinski člani in društva bolnikov lahko nudijo pomoč bolniku pri rehabilitaciji, pri osveščanju ter boljšem razumevanju bolezni. Pri vključevanju v aktivnosti društev bolnikov dobijo občutek, da niso sami in prepuščeni sami sebi, da se imajo možnost pogovoriti z ljudmi, ki imajo podobne težave. Tako najdejo oporo ne samo pri zdravstvenem osebju, ampak tudi v svojem ožjem socialnem okolju. To je pomembno, ker bolnike motivira, da bolje poznajo svojo bolezen in bolje sodelujejo pri zdravljenju.
Kaj lahko bolniki naredijo sami, poleg na primer rednega jemanja zdravil? Kako pomemben je zdrav način življenja?
Za bolnike s srčnim popuščanjem je zdrav in zmeren življenjski slog koristnejši od ekstremnih načinov življenja. Poleg zdravljenja srčnega popuščanja z zdravili je zelo pomembno tudi gibanje – če je nekaj desetletij nazaj veljalo, da je za bolnike s srčnim popuščanjem koristen predvsem počitek, je danes ravno obratno. Gibanje v okviru zmogljivosti bolnika je za to skupino bolnikov priporočeno, ugodno vpliva na njihovo razpoloženje in tudi potek bolezni. Redna sistematična telesna aktivnost podaljšuje preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem. Zato zdrav življenjski slog pomembno dopolnjuje medicinske ukrepe in lahko prispeva k ugodnemu poteku bolezni.