Najmlajši in zasloni – nekaj nasvetov za starše

Spodaj je zbranih nekaj smernic za uporabo zaslonov pri otrocih od rojstva do 5 leta starosti šole. Nekaj pa je takšnih, ki veljajo za vse, ne glede na starost. Kadar je le možno, namesto zaslonov izberite drugo obliko preživljanja prostega časa. Prednost dajte gibanju na prostem.

  • Otrok naj ne bo izpostavljen zaslonom vsakodnevno.
  • Starši naj upoštevajo nacionalne smernice uporabe zaslonov slovenskih pediatrov: Otrok naj sploh ne bo izpostavljen zaslonom do dopolnjenega 2. leta starosti. Spoznavanje realnega sveta skozi igro mu veliko bolj koristi: tako razvija fino motoriko, se uči, kako svet okoli njega deluje in razvija odnos z ljudmi okoli sebe.
  • V prvem letu starši in skrbniki naklonimo otroku čim več polne pozornosti, vzpostavljajmo z njim očesni stik, mu prigovarjajmo, pojmo, berimo in se z njim igrajmo. Le tako bomo najbolj spodbudili njegov intelektualni, čustveni in socialni razvoj, razvoj komunikacije, govora in jezika ter krepili njegovo varno navezanost. Ne uporabljajmo zaslona med dojenjem, hranjenjem in uspavanjem. Odzivajmo se na občutke, glasove in telesno govorico otroka.
  • V starosti od 2 do 5 let naj se uporaba zaslonov časovno omeji na manj kot eno uro na dan v navzočnosti staršev. Vodilo uporabe zaslonov naj bo »manj je bolje«.
  • Uvajajo dneve brez uporabe naprav (npr. vsaj 1-krat tedensko ali med počitnicami).
  • Naj bodo zasloni izključeni, ko niso v uporabi. Medijske vsebine na zaslonih v ozadju (npr. TV, računalnik) so motilci otrokove in starševske pozornosti – posega v interakcijo in igro.
  • Učenje predšolskih otrok učinkovito poteka predvsem preko več-čutnih izkušenj in v medosebni interakciji, zato svetujemo, da starši le občasno uporabljajo zaslone z namenom učenja otrok (npr. tujih jezikov, spretnosti). Starši naj torej ponudijo kvalitetne in poučne vsebine, samo kot dodatno aktivnost.
  • Ko gre za preživljanje prostega časa, dajmo prednost gibanju na svežem zraku, druženju v živo z vrstniki, saj sta ključni potrebi otrok in mladostnikov. S telesno dejavnostjo urijo svoje gibalne spretnosti in raziskujejo telesne sposobnosti. Za otroci, ki so fizično aktivni in boljše telesno pripravljeni, je večja verjetnost, da bodo bolje razvili umske sposobnosti. Otrok namreč skozi premagovanje gibalnih izzivov možgane uči načrtovanja, iskanja rešitev in ohranjanja pozornosti, gibanje pozitivno vpliva na spomin in počutje. Vse to se lahko odraža v boljšem učnem uspehu.  Gibanje tudi zmanjša tveganje za razvoj prekomerne telesne teže in debelosti v vseh starostnih obdobjih.
  • Otroci, ki preveč časa uporabljajo zaslone, imajo lahko težave z razvojem govornih sposobnosti.
  • Otroci, ki manj časa uporabljajo zaslone, bolje razvijejo številne socialne veščine.
  • Otroci, ki preveč časa uporabljajo zaslone in te uporabljajo pred spanjem, imajo lahko težave s spanjem. Otroci naj ne gledajo zaslonov vsaj dve uri pred spanjem, saj lahko modra svetloba, ki jo oddajajo zasloni, zmoti proces priprave možganov na spanec.
  • Premislimo o lastni uporabi zaslonov v prostem času. Ko starši in skrbniki nečemu namenjamo veliko pozornosti, to v otroku vzbudi radovednost in nas pri tem želi posnemati. Bodimo otrokom in mladostnikom dober zgled tudi pri uporabi zaslonov.

Vir: Center Logout in Društvo za srce