Otroci danes umetno inteligenco uporabljajo veliko širše, kot si večina odraslih predstavlja. Ne gre le za pomoč pri šolskem delu, ampak za orodje, ki postaja del njihovega vsakdana – za učenje, ustvarjanje in celo osebne pogovore.
Pri učenju AI uporabljajo kot interaktivnega pomočnika. Pomaga jim razložiti snov, predlagati ideje ali strukturirati naloge. V primerjavi s klasičnim iskanjem informacij jim omogoča bolj prilagodljiv način učenja, kjer lahko sproti postavljajo vprašanja in poglabljajo razumevanje.
Velik del uporabe je povezan tudi z ustvarjalnostjo. Otroci z umetno inteligenco ustvarjajo zgodbe, slike, ideje za projekte in druge vsebine. Tehnologija tako postaja orodje za izražanje in raziskovanje, ne le za pasivno pridobivanje informacij.
Hkrati pa AI za nekatere otroke prevzema tudi bolj osebno vlogo. Z njo se pogovarjajo, iščejo nasvete ali delijo svoje misli. To kaže, da umetno inteligenco pogosto dojemajo bolj “človeško”, kot v resnici je.
Prav tu se pojavijo pomembna tveganja. Otroci pogosto ne razumejo, kako AI deluje, zato ji lahko pripisujejo razumevanje, namen ali čustva, ki jih nima. To lahko vpliva na zaupanje v informacije in na način odločanja.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na vpliv na razvoj mišljenja. Če umetna inteligenca postane bližnjica namesto orodja, obstaja tveganje, da se zmanjša samostojno razmišljanje, kritična presoja in sposobnost reševanja problemov.
Ključno sporočilo ni, da je umetna inteligenca škodljiva, ampak da je način uporabe odločilen.
Ob ustreznem vodenju lahko postane močno orodje za učenje in razvoj, brez tega pa lahko nadomesti pomembne izkušnje, ki jih otroci potrebujejo za razvoj.
Viri:
Common Sense Media – raziskave o uporabi tehnologije pri otrocih in mladostniki
BBC Future – How kids are actually using AI, 17. marec 2026
UNESCO – smernice o umetni inteligenci v izobraževanju (2023)
OECD – poročila o vplivu AI na učenje in razvoj otrok