Umetna inteligenca (AI) je v zadnjem desetletju postala del našega vsakdana.
Uporablja se pri personalizaciji vsebin na družbenih omrežjih, prepoznavanju obrazov na fotografijah v telefonih ter omogoča napredek na področju medicine.
A vzpon klepetalnih robotov, kot sta ChatGPT podjetja OpenAI in Meta AI, spremljajo tudi skrbi glede vpliva tehnologije na okolje, etične dileme in uporabo podatkov.
Kaj je AI in za kaj se uporablja?
AI omogoča računalnikom, da obdelujejo velike količine podatkov, prepoznavajo vzorce in sledijo navodilom, kaj storiti s temi informacijami. Računalniki ne znajo razmišljati, čutiti ali sklepati kot ljudje. Toda znanstveniki so razvili sisteme, ki lahko izvajajo naloge, za katere je običajno potrebna človeška inteligenca — poskušajo posnemati način, kako ljudje pridobivamo in uporabljamo znanje.
Primeri uporabe:
- priporočanje izdelkov pri spletnem nakupovanju
- glasovni asistenti (Siri, Alexa)
- sistemi za samovozeče avtomobile
- priporočanje vsebin na družbenih omrežjih
- predlaganje glasbe na platformah kot sta Spotify in Deezer
V medicini AI pomaga:
- pri odkrivanju raka,
- analiziranju rentgenskih posnetkov,
- hitrejši diagnozi in odkrivanju novih zdravljenj.
Kaj je generativna AI?
Generativna AI ustvarja novo vsebino, ki deluje, kot da jo je ustvaril človek. Uči se iz ogromnih količin obstoječih podatkov — spletnih besedil, slik in drugih vsebin.
Primeri:
- ChatGPT, DeepSeek — ustvarjanje besedil, kode, slik
- Gemini (Google), Meta AI — klepet z uporabniki
- Midjourney, Veo 3 — ustvarjanje slik in videov iz tekstovnih ukazov
Generativna AI se uporablja tudi za ustvarjanje glasbe — skladbe, ki posnemajo znane izvajalce, so pogosto postale viralne in zmedle poslušalce glede pristnosti.
Zakaj je AI sporna?
Čeprav AI ponuja ogromne možnosti, strokovnjaki opozarjajo na tveganja ob njenem hitrem napredku.
- IMF opozarja, da bi AI lahko vplivala na skoraj 40 % delovnih mest in poglobila globalne neenakosti.
- Profesor Geoffrey Hinton, eden “očetov AI”, je izrazil skrb, da bi zmogljivi sistemi lahko predstavljali grožnjo obstoju človeštva — čeprav drugi pionirji AI njegovo stališče zavračajo.
Skrbi vključujejo tudi:
1️⃣ Pristranskost in diskriminacija
AI se uči iz javno dostopnih vsebin (npr. družbenih omrežij), ki lahko vsebujejo pristranskosti — rasizem, seksizem itd.
Primeri:
- AI je temnopolte moške označila kot “primate”.
- Twitterjeva AI je kazala rasno pristranskost pri obrezovanju slik.
2️⃣ Napake in “halucinacije”
AI lahko:
- izmišljuje dejstva in vire,
- napačno povzema informacije,
- ustvarja slike z napačnim številom prstov ali okončin.
Apple je moral ustaviti novo AI funkcijo zaradi napačnih povzetkov obvestil. Google se je soočil s kritikami zaradi netočnih odgovorov v AI iskanju.
3️⃣ Izpodbijanje v izobraževanju in na delovnih mestih
Narašča zaskrbljenost glede:
- učencev, ki z AI goljufajo pri nalogah
- zaposlenih, ki prikrito uporabljajo AI pri delu
- delovnih mest, ki nastajajo samo zato, da rešujejo napake AI.
Vir prispevk: BBC News