Delavnica Digitalni svet in poklici v okviru programa ODKLOP, ki ga vodi Društvo za srce v ospredje postavlja področje novodobnih karier, ki so se pojavile kot posledica tehnoloških premikov in spremenjenih potreb na trgu dela. Ker je vprašanje karierne poti za tretjo triado osnovne šole še posebej pomembno, z njimi raziskujemo nove priložnosti, ki se zanje ponujajo. Hkrati pa je delavnica priložnost, da jih spodbudimo k razmisleku o tem, da vabljive možnosti s seboj pogosto prinašajo kopico pasti, obljube o hitrem zaslužku pa so največkrat prazne.
Idealizacija teh poklicev pogosto vodi v to, da mladi ne razmišljajo o negativnih vidikih tovrstnega dela: nestabilnost zaposlitve, nereden dohodek, vprašanje trajnosti zaposlitve, socialnega varstva, vpliv medijske izpostavljenosti na duševno zdravje itd.
Starejši učenci pogosto pridobijo informacije o poklicih in delu preko kariernega svetovanja, ki jih seznani s poklicnimi možnostmi in vsem, kar mladostnik potrebuje pri odločanju o karieri. Vendar pa opažamo, da ima mnogo mladih ambicije, ki ne sodijo v okvir tradicionalnih kariernih poti. Mnogo izmed njih sanja o karierah, ki ne zahtevajo specifične izobrazbe, bodisi so to spletni vplivneži in drugi ustvarjalci vsebin, profesionalni igralci ali preizkuševalci videoigric, vlagatelji ipd.
Nekateri, ki sicer stremijo k tradicionalnim karieram, vseeno izpostavljajo željo po svobodi, delu od doma, digitalnem nomadstvu in drugih priložnostih, ki jih je prinesel tehnološki napredek. V delavnici cilj ni ponuditi svetovanje pri teh odločitvah, ampak osvetliti tako pozitivne kot negativne lastnosti in preko tega pomagati učencem sprejeti premišljene odločitve.
Opažamo namreč, da zlasti pri poklicih, ki so brez formalne kvalifikacije obstaja pomanjkanje kirtičnega pogleda nanje. Mladi jih dojemajo kot hiter vir dohodka, ki jim bo hkrati prinesla slavo in ugled.
Takšno mnenje največkrat izvira iz tega, da so usmerjeni zgolj na peščico posameznikov, ki so se prebili na ta izjemno konkurenčen trg. Idealizacija teh poklicev pogosto vodi v to, da mladi ne razmišljajo o negativnih vidikih tovrstnega dela: nestabilnost zaposlitve, nereden dohodek, vprašanje trajnosti zaposlitve, socialnega varstva, vpliv medijske izpostavljenosti na duševno zdravje itd. Večkrat v ospredje postavljajo tudi problematiko deljenja razgaljenih fotografij za plačilo in moralno-etičnih dilem, ki se pri tem porajajo (npr. platforma Only Fans). Te tematike pogosto z njimi niso nagovorjene, vendar so v njihovih virtualnih svetovih še kako žive. Pomembno se nam zdi, da jih, v kolikor se te teme v razredu pojavijo, nagovorimo z veliko mero senzibilnosti, ki učence hkrati usmeri h kritični presoji.
Ugotavljamo, da je ključno govoriti o poklicih in novih oblikah dela, saj so mladi v obdobju, ko oblikujejo tudi svojo poklicno identiteto, hkrati pa sprejemajo pomembne odločitve o svoji izobraževalni poti.
Prav tako v okviru delavnice odpiramo tudi razpravo o poklicih, ki so v ozadju udobja, ki nam ga je mnogim tehnološki napredek omogočil. Večina mladih se ne zaveda, da za nastankom naših digitalnih naprav stoji industrija, ki sloni na delavcih tretjega sveta, ki so za svoje delo premalo plačani ali celo izkoriščani (npr. kopanje mineralov za izdelavo baterij) (Deberdt, Le Billon, 2021). Tehnološki napredek in novi poklici, tako ne vodijo nujno v boljše pogoje za vse. V okviru tega nagovarjamo tudi vprašanja trajnosti in smiselnosti tega, da podlegamo potrošniški družbi, ki nas prepričuje v nujnost nakupa nove naprave, čeprav je starejša še popolnoma delujoča.
Ugotavljamo, da je ključno govoriti o poklicih in novih oblikah dela, saj so mladi v obdobju, ko oblikujejo tudi svojo poklicno identiteto, hkrati pa sprejemajo pomembne odločitve o svoji izobraževalni poti. Mladi skozi delavnico dobivajo novo znanje, kritični vpogled, hkrati pa tudi ideje za priložnosti, ki se ponujajo na trgu dela. Spoznavajo, da je izobraževanje le del sestavljanke, ki določa njihovo kariero in, da spreminjajoč svet zahteva tudi veliko ustvarjalnosti, ki jo morajo ohranjati in gojiti.
Viri:
Deberdt, R. in Le Billon, P. (2021). Conflict minerals and battery materials supply chains: A mapping review of responsible sourcing initiatives. The Extractive Industries and Society, 8(4), 100 – 935. https://doi.org/10.1016/j.exis.2021.100935
O avtoricah:
Anadeja Bajzek, dipl. psih., trenutno študentka na podiplomskem študiju psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Zanima jo predvsem delo z mladimi, pri projektu Odklop sodeluje od leta 2021, druge izkušnje pa se nanašajo na prostovoljsko delo pri študijskih projektih za promocijo duševnega zdravja ter delo z otroki s posebnimi potrebami.
Katarina Zonjič, mag. prof. socialne pedagogike, pri projektu Odklop sodeluje že od leta 2021. Zanima jo tako delo z odraslimi kot z mladimi, od lanskega poletja pa uživa v vlogi mamice.