“Pred kratkim sem med gospodinjskimi opravili najmlajšemu dala moževo iPad tablico, da bi ga zamotila. Po nekaj minutah pa me je prešinilo nelagodje: ne vem, koliko časa je že na zaslonu in kaj sploh gleda. Ko sem mu rekla, da je konec, je sledil hud izbruh – kričanje, brcanje, oklepanje naprave. Ni bil ravno najboljši starševski trenutek. Njegova reakcija pa me je zaskrbela. Moja starejša otroka že raziskujeta družbena omrežja, VR in spletne igre – in tudi to me kdaj skrbi. Pogosto se med seboj hecata, da morata zapustiti ekrane in iti ven.“
Steve Jobs in Bill Gates, dve največji tehnološki imeni, sta javno priznala, da sta svojim otrokom omejila uporabo tablic in telefonov. Danes je čas pred zasloni domala sinonim za slabe novice – krivijo ga za naraščanje depresije, vedenjskih težav in motenj spanja. Leta 2013 je nevroznanstvenica baronica Susan Greenfield opozorila, da lahko splet in igre škodujejo mladim možganom – primerjala je učinke z zgodnjimi opozorili o podnebnih spremembah.
A zdaj nekateri znanstveniki opozarjajo, da trdni dokazi za številne te trditve manjkajo. Se morda glede škodljivosti zaslonov motimo
Kaj pravijo raziskave?
Pete Etchells, profesor psihologije na Bath Spa University, poudarja, da znanost o škodljivosti zaslonov ni tako jasna, kot se pogosto predstavlja. V knjigi Unlocked: The Real Science of Screen Time trdi:
“Ni trdnih znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali grozljive posledice časa pred zasloni.”
Tudi raziskava Ameriškega združenja psihologov iz leta 2021, ki je analizirala 33 študij, je pokazala, da telefoni, družbena omrežja in videoigre igrajo zelo majhno vlogo pri težavah z duševnim zdravjem mladih. Kar zadeva spanje, nekaj študij kaže, da modra svetloba zavira melatonin, vendar je pregled 11 raziskav iz leta 2024 ugotovil, da ni jasnih dokazov, da ekran pred spanjem poslabša spanje.
Težava: podatki in kontekst
Velik del raziskav temelji na samoporočanju – mladostniki povedo, koliko časa so po njihovem mnenju preživeli na zaslonu in kako so se ob tem počutili. To je nezanesljivo. Etchells opozarja tudi, da korelacija ni vzročnost – tako kot poleti rastejo tako prodaja sladoleda kot tudi primeri kožnega raka, pa to še ne pomeni, da sladoled povzroča raka.
Dodatno ni vsak čas pred zaslonom enak:
- je vsebina poučna ali škodljiva?
- gre za povezovanje ali osamljenost?
- je otrok doomscrollal ali se učil?
Velika študija možganskih posnetkov pri 11.500 otrocih (Oxford University) ni našla povezave med časom pred zasloni ter kognitivnimi težavami ali slabšim počutjem – tudi pri otrocih, ki so pred zaslonom več ur na dan.
“Če bi zasloni škodovali možganom, bi to videli v tako velikem vzorcu,” pravi Etchells.
Kje pa je problem?
Strokovnjaki se strinjajo o eni stvari: zasloni niso brez tveganj, zlasti glede:
- spletnega izsiljevanja,
- groominga,
- dostopa do neprimerne vsebine,
- zasvojitvenega oblikovanja platform.
Tudi napačen pristop lahko škodi. Prestroge prepovedi lahko zaslone spremenijo v “prepovedan sadež”, opozarja prof. Andrew Przybylski (Oxford). A drugi strokovnjaki, kot je dr. Jean Twenge, zagovarjajo močno omejevanje – in to čim dlje:
“Možgani in socialno okolje so pri 16 letih bolj stabilni kot pri 12.”
Zato kampanje, kot je Smartphone Free Childhood, pozivajo, naj otroci dobijo telefon šele pri 14 letih in dostop do družbenih omrežij pri 16.
Vir: BBC News