POROČILO S STROKOVNEGA SREČANJA Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
»Živilo se predstavi potrošniku – ali izvem dovolj?«
3. december 2018, City Hotel, Dalmatinova ulica 15, Ljubljana
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je 3. decembra pripravilo strokovno srečanje »Živilo se predstavi – ali izvem dovolj?« z namenom, da bi predstavili poznavanje označevanja živil s strani potrošnikov, opozorili na problematiko raznovrstnega označevanja živil pri nas, vpliv različnih deležnikov na označevanje živil, predstavili pomen prehranskih dopolnil ter na koncu s predavateljicami in udeleženci našli rešitve in predloge, ki bi lahko izboljšali stanje na področju označevanja živil pri nas.
Nataša Jan, je predstavila delo Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, na področju označevanja živil. Društvo že od leta 1992 podeljuje znak stiliziranega srca in sicer po normativu in pravilniku, ki se vedno usklajuje z zakonodajo oz. predpisi in v skladu z ugotovitvami stroke. Ta znak je pred letom 2008 nosil napis VARUJE ZDRAVJE, po čemer se ga spominja večina ljudi. Danes je znak brez slogana »VARUJE ZDRAVJE in sicer zaradi spremenjene zakonodaje – z Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Kljub temu je znak ostal prepoznaven, saj se je že globoko ukoreninil v slovenskem prostoru. S srčkom je bilo označenih že več kot 350 živilskih izdelkov. Nepravilna prehrana je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Znak srčka je zaradi tega postal vodnik pri nakupih živil v trgovinah, kar je do danes dokazalo že nekaj raziskav v slovenski javnosti. Po podatkih izvedene raziskave Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, pri 1000 udeležencih aktivnosti društva, znak pozna 77% vprašanih. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da se kar 58,3% ljudi zaveda, da so pri njih potrebne spremembe načina prehrane, le 27,1% ljudi meni, da se prehranjuje na zdrav, priporočljiv način in 14,6% ne razmišlja o svojem načinu prehrane. Znak varovalnih živil podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije tistim živilom, ki ugodno vplivajo na ohranjanje našega zdravja, nas varujejo pred nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi so tudi bolezni srca in ožilja. Pod znakom so napisane prehranske lastnost(i), ki jih ocenjujemo in zaradi katere (ih) je določenemu živilu znak podeljen. Te ugodne lastnosti za naše zdravje so nizka energijska vrednost, nizka vsebnost maščob, nasičenih maščob, veliko nenasičenih maščob, malo soli, malo sladkorja ali pa veliko prehranskih vlaknin. Od leta 2017 dalje velja, da v primeru, da se živilo glede na prehranski profil (semafor) z enim ali več hranili, uvršča v rdeče območje, živilo ne more pridobiti kolektivne znamke društva. Pod znakom so od leta 2017 lahko navedene tudi zdravstvene trditve. Kot zdravstvene trditve za živila se lahko uporabljajo le tiste, ki so vključene v register Skupnosti EU in se nanašajo na trditve o vplivu na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja.
Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko, je predstavila kako potrošniki poznajo in zaupajo simbolom na deklaracijah živil in kako jim služijo kot orodje za lajšanje izbire zdravju koristnih živil. Povedala je, da so bo ugotovitvah raziskave inštituta potrošniku simboli bolj pomembni kakor trditve, da je znak varovalnega živila Društva za zdravje srca in ožilja pri večini zelo dobro poznan, prav tako njegov pomen, ljudje mu zaupajo. To je izhodišče za vzpostavitev nacionalne sheme, ki bi lahko temeljila na obstoječih praksah. Označevanje z znakom varovalnega živila predstavlja dobro izhodišče za vzpostavitev dodatnega prostovoljnega označevanja živil na nacionalnem nivoju. Povezava do prispevka.
Nika Kremić, Zveza potrošnikov Slovenije, je predstavila projekt Zveze potrošnikov Slovenije »Veš kaj ješ?« in raznolike izkušnje nad pregledom deklaracij živil v trgovinah, ki ga zveza vrši. Povezava do prispevka.
Maruša Pavčič, je pripravila pregled nad tem ali so živila pravilno označena o njihovi zdravstveni kakovosti. Navedla je tudi primere iz prakse, kako na deklaracijah mnogokrat naletimo za zavajanje kupcev. Dotaknila se je tudi problematike sladil, ki so v nekaterih primerih lahko tudi škodljiva za zdravje, kot hormonski motilci in drugače (npr. stevija, idr.). Povezava do prispevka.
Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je predstavila zanimiva dejstva o prehranskih dopolnilih, v smislu – ali so potrebna za zdravo prehrano. Skupaj smo ugotovili, da bi največkrat šlo tudi brez njih. Povezava do prispevka.
Mira Kos Skubic in Nadja Škrk, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, sta predstavili zakonodajo iz področja informiranja potrošnikov, vključno z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami ter izvajanje uradnega nadzora. Povezava do prispevka Mire Kos Skubic. Povezava do prispevka Nadje Škrk.
Ob koncu srečanja smo v razpravi pripravili povzetek predlaganih rešitev s strani predavateljev, za izboljšanje stanja na obravnavanem področju. Te bomo v naslednjem tednu oblikovali in odposlali na naslove pristojnih inštitucij.
