Predavanje: Kaj vodi v srčno popuščanje in kako ga lahko preprečimo
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vabi na spletno Zoom predavanje, ki bo potekalo v živo v sredo, 10. aprila 2024, ob 18. uri.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vabi na spletno Zoom predavanje, ki bo potekalo v živo v sredo, 10. aprila 2024, ob 18. uri.
Med kardiometabolnimi dejavniki tveganja (povečana telesna teža ali debelost, arterijska hipertenzija in dislipidemije) prav debelost pomembno poveča tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2, zmanjšanje telesne teže pa ima dokazano ugoden vpliv na koncentracijo sladkorja v krvi (glikemijo).
Načini obravnave in rehabilitacije bolnikov s srčnim popuščanjem se med evropskimi državami in regijami zelo razlikujejo. V nekaterih državah so bolniki s srčnim popuščanjem deležni 10-12 tedenskega programa rehabilitacije, drugim so na voljo on-line programi, tretji posebne obravnave niso deležni. Ima pa razširjena napredna obravnava številne prednosti.
Evropsko združenje za aterosklerozo (EAS) je leta 2022 priporočilo, da si vsak človek vsaj enkrat v življenju da izmeriti vrednosti lipoproteina (a).
Veste, kaj so kardiometabolni dejavniki in kako vplivajo na zdravje? Ter zakaj ni enako, če spijemo pomarančni sok ali pojemo pomarančo in koliko gramov sladkorja se skriva v jedeh, ki niso sladice, recimo v lepinji in čevapčičih?
Dan žil je vsako leto tretjo sredo v mesecu marcu. Na ta dan tudi v Sloveniji še bolj ozaveščamo o skrbi za zdravje žil in preprečevanju žilnih bolezni.
Pod geslom »Zdravje ledvic za vse« na temo »Stara navada je železna srajca, ki jo lahko tudi slečemo«, so na novinarski konferenci svoja sporočila javnosti podale tri organizacije.
Če se simptomi srčnega popuščanja nenadoma poslabšajo, morate iti v bolnišnico. Za lažjo odločitev in napotek, kdaj to storiti, si pomagajte z akcijskim načrtom za ljudi s srčnim popuščanjem, ki na podlagi simptomov (spodnje slike) prikazuje varne in nevarne simptome.
Zvišan krvni tlak je zelo pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ga ima približno 40 % odraslih in kar okoli 70 % starejših. Zvišan krvni tlak ne boli, je pa dolgoročno škodljiv. Odkrijemo ga le tako, da si ga izmerimo. Svetovna liga za hipertenzijo prav vsakemu priporoča meritev vsaj enkrat na leto.
Kot redke bolezni veljajo tiste, ki prizadenejo relativno majhno število oseb a imajo, zlasti če ostanejo neprepoznane, hud potek ter so neredko smrtne. Za redko bolezen velja tista, ki jo ima do 5 na 10.000 oseb.