Letos bomo govorili predvsem o: periferni arterijski bolezni (PAB), aterosklerozi, nevarnosti povišanega holesterola, še posebno LDL v krvi in pomembnosti zdravljenja, pa tudi o aktualnih temah kot sta covid-19 in vnetje žil ter pomen hitrega ukrepanja ob pojavu akutnih zapor na srčnih in možganskih arterijah.
Kako življenjski slog vpliva na raven našega holesterola in posredno na naše zdravje, nam je razložil prof. dr. Borut Jug, dr. med., specialist kardiologije s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Najbolj pomembno pa je zavedanje, da so izmed vseh najbolj ogrožene osebe, ki imajo poleg zvišanega holesterola pridružene še druge, tako imenovane poglavitne dejavnike tveganja za aterosklerozo, kamor sodijo kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost in neustrezna prehrana.
Poznavanje vrednosti krvnega tlaka in holesterola pomembno vpliva na naše zdravje.
Preveri, kako lahko z zdravim načinom življenja tveganje za nastanek možganske kapi zmanjšamo!
Družinska hiperholesterolomija je dedna bolezen povišanega holesterola v krvi. Ker si prizadevamo ozaveščati o tej bolezni, do 25. 9. 2020 izvajamo brezplačne meritve celokupnega holesterola s posvetom. Prisrčno vabljeni v …
V pogovoru nam je asist. dr. Miha Čerček, dr. med., iz prve roke razložil, kako bi se mu lahko izognili in tudi kakšno je življenje ljudi po takšnem neljubem dogodku.
Holesterol je že nekaj zadnjih desetletij v Sloveniji, pa tudi v večini razvitega sveta, eden glavnih krivcev za razvoj srčno-žilnih bolezni in posledično za številne smrti, mnogi ga zato imenujejo ’tihi morilec’. Zakaj je tako pomembno, da imamo urejene vrednosti holesterola, nam je podrobno razložil vodilni slovenski strokovnjak za to področje, prof. dr. Zlatko Fras, dr. med.
Vabljeni k branju aprilske številke, v kateri nas nagovori Matija Cevc, lahko preberemo o holesterolu, dnevu žil, možganski kapi, razmerah povezanih s covid – 19, zdravljenju periferne arterijske bolezni in še mnogo več.
Vedno več je znanstvenih dokazov, da k večini presnovnih motenj, ki se na koncu izrazijo kot kronične bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni srca in žilja, pa tudi pešanje razumskih sposobnosti v starosti, prispeva pomanjkanje mikrohranil.
