Vpliv prepovedanih drog na delovanje srce

Kljub temu, da zgolj poredko beremo o vplivu prepovedanih drog na srce, se moramo zavedati, da ta nevarnost obstaja. Zaskrbljujoč je podatek, ki ga je pokazalo testiranje odpadnih voda v čistilnih napravah slovenskih mest. Pokaže, da je uporaba prepovedanih drog v Sloveniji zmerna do velika.

Ob zaužitju katerihkoli prepovedanih drog pride v telesu do mnogih zdravstvenih težav, ki so lahko tudi smrtne. Zato je pomembno, da se tovrstne težave pri uporabniku hitro prepozna in pravilno ukrepa. V prispevku bomo dali večji poudarek vplivu prepovedanih drog na srce in ožilje.

Analiza odpadnih voda omogoča vpogled v pomembne podatke o zdravstvenem stanju prebivalcev. Glede uporabe prepovedanih drog dobimo podatke v realnem času uporabe, za izvedbo analize pa ne potrebujemo privolitve uporabnikov prepovedanih drog.

V evropskih odpadnih vodah narašča prisotnost preučevanih markerjev na droge (kokain, amfetamin, metamfetamin in ekstazi).

Glede na podatke iz leta 2019 lahko zapišemo, da je med preučevanimi prepovedanimi drogami v Sloveniji najbolj razširjena uporaba kokaina. Še sploh je vsebnost kokaina v odpadnih vodah nadpovprečno visoka v Ljubljani in Kopru glede na 86 analiziranih mest iz devetindvajsetih držav. Glede vsebnosti ekstazija in metamfetamina so se slovenska mesta uvrstila pod povprečje (razen Velenje glede amfetamina).

Zdravstvene težave in zapleti pri uporabi prepovedanih drog

Najpogostejše zdravstvene težave in zapleti pri uporabi prepovedanih drog so:

  • Prenos nalezljivih bolezni (virus HIV, hepatitis B in C itd). pri souporabi pribora
  • Poškodba nosne sluznice in krvavitev iz nosu ter vnetja kože ob injiciranju
  • Pregretje telesa in vročinski udar
  • Napadi panike, strahu, tesnobe
  • Depresija, psihoza, preganjavica
  • Možganski edem (oteklina)
  • Odpoved ledvic
  • Zastoj dihanja
  • Možganska kap
  • Povišan krvni tlak
  • Okvara srčne mišice
  • Srčni infarkt
  • Motnje srčnega ritma
  • Odpoved srca

Okvara srčne mišice

Okvara srčne mišice nastane zaradi toksičnega (strupenega) učinka prepovedanih drog na srce. Ob redni uporabi pride do poškodovanja srčne mišice, ki izgublja na elastičnosti in srce se ne more več učinkoviti krčiti. Te poškodbe so nepopravljive.

Odpoved srca

Odpoved srca lahko nastane kot neposredna posledica uživanja prepovedanih drog ali pa nastane posredno zaradi okvarjene srčne mišice ali kot posledica kombinacije prepovedane droge, velike telesne aktivnosti (npr. dolgotrajen ples) in povišane telesne temperature. Večje tveganje za nastanek akutne odpovedi srca je pri osebah, ki že imajo ugotovljene bolezni srca, saj je pri njih večja verjetnost, da bo prišlo tudi do aritmije oz. različnih motenj srčnega ritma.

Ker lahko bolezni srca in ožilja potekajo neodkrito – imajo tako imenovan tihi potek, –  je nevarnost za odpoved srca še toliko večja.

Srčni infarkt

Srčni infarkt lahko nastane pri uživanju prepovedanih drog zaradi nenadne močne vazokonstrikcije oz. skrčenja žil, ki prehranjujejo srčno mišico. Ker srčna mišica ne dobiva več zadostne količine krvi in s tem hranil, en del srca odmre in nastane srčni infarkt. Poveča se tudi tvorba krvnih strdkov in naraste krvi tlak (hipertenzija).

Znaki, ki nakazujejo na srčni infarkt so tiščanje v prsih ali bolečine za prsnico, ki se lahko širijo v čeljust, roko, vrat, v hrbet (višina lopatic), v predel žličke, želodca (slabost). Bolečine se okrepijo ob telesni aktivnosti.

Težave, ki opozarjajo na srčni infarkt se lahko pojavijo šele dan ali več dni po uporabi prepovedane droge.

Povišan krvni tlak in/ali motnje srčnega ritma

Povišan krvni tlak in/ali motnje srčnega ritma se lahko pojavijo pri uporabi prepovedanih drog kmalu po zaužitju ali v kombinaciji z drugimi dejavniki tveganja (alkohol, pretirana telesna aktivnost, vročina, dehidracija).

Kadar pri uživalcu prepovedanih drog ugotovimo močno in nekontrolirano bitje srca ter razbijanje srca ne preneha po umiritvi in ohladitvi telesa, če mu izmerimo visok krvni tlak (preko 140/90 mmHg)  ali pa če ga boli v prsih, je potrebno takoj poklicati splošno nujno medicinsko pomoč (SNMP) na telefonsko številko 112! Prav tako takoj pokličemo SNMP pri sumu na možgansko kap.

Možganska kap

Možganska kap lahko nastane pri uživalcu prepovedanih drog kot posledica povišanega krvnega tlaka, motnje srčnega ritma in povečanega tveganja za nastanek krvnih strdkov.

Povišan krvni tlak povzroči razpok možganskih žil in s tem možganske krvavitve. Krvni strdki zamašijo žile v možganih in tako del možganov ne dobiva zadostne količine krvi in s tem odmre.

Znake možganske kapi ugotovimo po kratici GROM: G = govor, R = roka, O = obraz, M = minute do pomoči. Lahko pride tudi do vrtoglavice, glavobola ali nezavesti.

Zaključek

Vse droge imajo slab oz. toksičen učinek na srce.

Vsebnost kokaina v slovenskih odpadnih vodah je izjemno visoka. Uporaba kokaina pridobiva na popularnosti, saj se mu cena niža in je tako postal dostopen širšemu krogu uporabnikov, ne glede na status, spol in starost. Zato lahko v prihodnosti pričakujemo še več srčnih okvar in bolezni, seveda tudi smrti na račun uporabe prepovedanih drog.

Zato je izjemnega pomena pravočasno ozaveščanje mladine.

Zapisala: Jasna Jukič Petrovčič, prof. zdr. vzg.
Foto: PublicDomainPictures iz Pixabay