Piše Dominik Škrinjar, študent 5. letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru
Različne bolezni srca in ožilja, ki jih zdravniki obravnavajo v splošnih in specialističnih ambulantah, imajo pogosto pridružene spremembe na koži. Dermatološke spremembe lahko pripomorejo k lažjemu prepoznavanju osnovne, praviloma internistične, bolezni pri bolniku.
Splošne spremembe na koži, laseh in nohtih
Številne bolezni srca (npr. srčno popuščanje) povzročajo nabiranje tekočine v stopalih in spodnjem delu nog. Zaradi nabiranja tekočine lahko pride do otekanja, ki se lahko razširi tudi na zgornji del nog in dimlje. Edem je opredeljen kot vidno povečanje prostornine medcelične tekočine. Pred očitnimi znaki edema se pogosto pri bolniku poveča telesna teža za več kilogramov. Edem je lahko lokaliziran ali generaliziran (npr. edem, ki zajema obraz, trup in okončine imenujemo anasarka). Edem se lahko kaže kot zabuhlost obraza (predvsem okrog oči) ali kot oteklina kože, ki ob pritisku s prstom ohrani vdolbino (t. i. vtisljiv edem). V zgodnjih fazah bolniki poročajo, da se jim prstani tesneje prilegajo na prste ali da imajo težave pri obuvanju, zlasti zvečer.
Ko človeka zelo zebe, se krvni pretok skozi kožo upočasni in koža lahko postane modra ali celo vijolična. Če pa je del kože moder (ali vijoličen), tudi ko nam je toplo, je to lahko znak, da kri ne vsebuje dovolj kisika. Cianoza, kot strokovno imenujemo to stanje, je torej modrikasta obarvanost kože in sluznic zaradi povečane količine reduciranega hemoglobina (t.j. hemoglobina brez kisika) v majhnih krvnih žilah kože. Najbolj opazna je na ustnicah, nohtih, ušesnih mečicah in licih. Mehanizem vključuje razširitev kožnih venul ali zmanjšanje nasičenosti kapilarne krvi s kisikom. Cianoza se pokaže, ko koncentracija reduciranega hemoglobina preseže 5 g/dl krvi. Cianoza je lahko centralna ali periferna. Pri centralnem tipu gre za pomanjkanje kisika v arterijski krvi, tako da je cianoza izražena na sluznicah in koži, predvsem na obrazu. Pri periferni cianozi pa gre za lokalno upočasnitev pretoka krvi zaradi zožitve arteriol in zastajanja deoksigenirane venske krvi v drobnih venulah. Periferna cianoza je najbolj izražena na prstih zgornjih in spodnjih okončin, nastopa pa najpogosteje ob izpostavljenosti mrazu, pa tudi ob šokovnih stanjih, zastojnem srčnemu popuščanju ali periferni žilni bolezni.
Slika: Periferna cianoza
Pri nekaterih bolnikih z aterosklerozo se lahko razvije zgodnja androgena plešavost, bolniki so lahko nekoliko nižje postave, imajo izrazito poraščenost prsnega koša, prisotna pa je lahko tudi diagonalna guba na ušesnih mečicah (Frankov znak). Tovrstne spremembe so lahko klinično povezane z večjo verjetnostjo za razvoj koronarne bolezni srca. Znanstvena poročila, ki temeljijo na koronarografskih študijah in posmrtnih pregledih, so namreč pokazala večjo razširjenost diagonalnih gub ušesne mečice pri bolnikih s koronarno boleznijo srca. Dosedanji dokazi kažejo, da je ta ušesna gubica lahko kožni znak koronarne bolezni srca in se zato lahko uporablja za prepoznavanje bolnikov s povečanim tveganjem za koronarno bolezen srca.
Slika: Frankov znak – diagonalna guba na ušesni mečici nakazuje na večje tveganje za razvoj koronarne bolezni srca
Betičasti prsti so izraz za prste rok, redkeje tudi nog, z zadebeljeno končno prstnico (distalno falango) in nohtom v obliki urnega stekelca. So posledica razraščanja vezivnega tkiva med nohtno ploščo in končno prstnico. Pojavljajo se na primer pri primarni hipertrofični osteoartropatiji, kroničnih pljučnih boleznih, prirojenih srčnih hibah z desno-levim spojem, redkeje tudi pri infekcijskem endokarditisu ali biliarni cirozi.
Podnohtne krvavitve se klinično kažejo kot rdeče ali vijolične črte pod nohti, ki so pogosto videti kot črepinje, zataknjene pod nohtom. Večina ljudi, ki ima te črtaste spremembe pod nohti, si je praviloma na nek način poškodovala noht. V kolikor do tega ni prišlo zaradi poškodbe nohta, je to lahko znak bolezni srca (npr. infekcijskega endokarditisa) ali druge bolezni, še posebej, ko je ob tem pri bolniku pridružena še visoka telesna temperatura in šibek ali nereden srčni utrip.
Posebne spremembe na koži
Livedo reticularis je modri ali vijolični mrežast vzorec na koži. Nekateri ljudje vidijo ta vzorec na koži zgolj takrat, ko jim je hladno. Ko se koža segreje, ta vzorec praviloma izgine. Livedo reticularis je mogoče videti tudi ob jemanju nekaterih zdravil, lahko pa je tudi klinični znak bolezni holesterolnih embolizmov, ki se odkrhnejo iz aterosklerotičnih leh in zamašijo majhne arterije. Zamašitve s holesterolnimi embolizmi lahko povzročijo resne poškodbe tkiv in organov.
Slika: Srčni bolnik z izrazitim modro-vijoličastim mrežastim vzorcem (livedo reticularis) na spodnjih okončinah
Če na koži opazimo rumenkasto-oranžne izrastke ali majhnim mehurčkom podobne vzbrsti, se pod kožo morda kopiči holesterol. Te neboleče obloge se lahko pojavijo na številnih mestih, vključno z očesnimi vekami, črtami na dlaneh ali hrbtni strani spodnjih udov. Imenujemo jih ksantelazme (v primeru kopičenja holesterola na vekah) ali ksantomi (v primeru, ko so podobne spremembe prisotne drugje na koži). Povišane ravni holesterola v lipoproteinskih delcih z majhno gostoto (LDL-holesterola) zahtevajo zdravljenje, ki lahko prepreči prezgodnjo aterokslerozo. Z nadzorom ravni LDL se lahko ksantelazme in ksantomi zmanjšajo, povsem pa jih lahko odpravi dermatolog, npr. s krioterapijo ali laserskim zdravljenjem.
Čeprav se je razširjenost revmatske vročice in reaktivnega artritisa (imenovanega tudi post-streptokokni reaktivni artritis) v razvitih državah znatno zmanjšala, je v državah v razvoju še vedno pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti, še posebej pri otrocih v starosti 8-14 let in mladih odraslih, saj pri njih povzroča kronične in praviloma doživljenjske težave s srcem. Bolezen se običajno začne s prehodnimi, skelečimi se bolečinami in oteklinami v različnih sklepih, kasneje pa se lahko razvije tudi vnetje na srcu (karditis) ali nenormalni in nehoteni zgibki (horea) kot posledica vnetja v možganih. Bolezen lahko spremlja tudi kožni izpuščaj oz. t. i. marginalni eritem (erythema marginatum), kjer gre za obročkasto spremembo, ki naj bi bila posledica navzkrižne reakcije protiteles s keratinskimi kompleksi v koži, ter podkožne zatrdline (noduli), kjer gre za nekoliko bolj izbočene, granulomatozne spremembe, ki nastanejo kot posledica zapoznele preobčutljivostne reakcije na antigene bakterij – streptokokov skupine A.
Pri bakterijskem vnetju srčnih zaklopk – infekcijskem endokarditisu – so značilne Janewayeve lezije, ki predstavljajo majhne krvavitve z vozličastim (nodularnim) videzom, ki se običajno pojavljajo na dlaneh in podplatih. Za razliko od drugih nodularnih sprememb na koži, so te lezije praviloma neboleče in izzvenijo ob zdravljenju osnovne bolezni – antibiotičnem zdravljenju infekcijskega endokarditisa, običajno v nekaj dneh ali tednih.
Kožne spremembe torej lahko predstavljajo opozorilni znak, ki kaže na srčno-žilno motnjo. Za uspešno in čimbolj celostno obravnavo bolnika je zato poleg pogovora (anamneze), ključen tudi temeljit klinični pregled, ki naj vključuje celovit pregled kože.
Preberite še: